Pahorju se bo plača znižala za 263 evrov

Predsednik države Borut Pahor je za časopis Večer poudaril, da trojke še ni pri Šentilju, da je še vedno v Bruslju. Po njegovem mnenju je vlada z nekaterimi ukrepi, kot so višji DDV in uspešna pogajanja za znižanje plač v javnem sektorju, dala močan signal, da si prizadeva za konsolidacijo javnih financ in za ukrepe za spodbujanje gospodarstva.

Pri tem je opozoril, da pogreša dve stvari. Prva je bistveno bolj aktivna vloga države pri ustanovitvi slabe banke. "To bi dalo Evropski komisiji vedeti, da smo se resno lotili sanacije bančnega sistema, ki je glavna cokla pri naši ekonomski in finančni regeneraciji," pravi Pahor. "In drugič, pa mogoče se motim, ker nisem obveščen, menim, da se politika te dni bistveno premalo pripravlja na konec meseca, ko bo v parlamentu odločanje o novi referendumski ureditvi in zlatem fiskalnem pravilu," dodaja Pahor. Kot pravi, je med svojim obiskom v Parizu in Berlinu dal na mizo "jokerja". "Rekel sem, da zastavim besedo, da bo tej vladi uspelo izpolniti pričakovanja finančnih trgov in finančnih institucij. Da pomoč ne bo potrebna," poudarja Pahor. Kot dodaja, ne bi bil presenečen, če bo Evropska komisija Sloveniji dala dodaten čas za uveljavitev stvari, ki jih je najavila, pa jih še ni vpeljala.

Ključni odločitvi o referendumski ureditvi in fiskalnem pravilu

Pahor opozarja, da se morajo stranke, če imajo jasen interes, da uveljavijo fiskalno pravilo in spremembe referendumske ureditve, o tem začeti pogovarjati zdaj. Če bodo pri tem potrebovale pomoč, jim bo na voljo. Od evropske komisije pričakuje slabšo oceno, če odločitve o referendumski ureditvi in fiskalnem pravilu ne bi šle skozi parlament. Po besedah predsednika republike bi sorazmerno ugoden razplet 29. maja pomiril finančne trge in preostali dve bonitetni hiši. "Če bi pa komisija Evropskemu svetu predlagala penale za Slovenijo, kar bi stalo 35 milijonov evrov oziroma odstotek BDP, ter program za odpravo makroekonomskih neravnovesij, pa bi se morda zganila še katera bonitetna hiša," opozarja Pahor. Po njegovih besedah bi to pomenilo, da Slovenija dostopa do mednarodnih finančnih trgov tako rekoč ne bi imela.

Potrebujemo nove investitorje, a za katero ceno?

Pri privabljanju tujih investicij Pahor ne bi šel v skrajnost, da bi se odrekli vsem predpisom, ki varujejo okolje in slovenskega delavca. Meni pa, da je cela vrsta "popolnoma nesmiselnih" predpisov, ki jih odpravljajo vse vlade, a jih hkrati delajo na novo. Poenostavitev pravnega sistema je ena bistvenih nalog sedanje vlade, je prepričan in za Večer dodaja, da moramo spoznati, da smo naredili predrago in prezapleteno državo.

AUKN napačno presodil stvari

Glede NKBM je Pahor pojasnil, da je Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami (AUKN) napačno presodila stvari, ko je naložila državnim podjetjem, da jo v imenu nacionalnega interesa dokapitalizirajo za ceno delnice, ki je danes ne bo dosegla nobena prodaja: "S tem smo izgubili precej denarja in danes bomo NKBM prodali po bistveno nižji ceni, kot ga je bilo takrat mogoče dokapitalizirati z zasebnim kapitalom."

Njegova plača bo manjša

Sicer Pahor ni sam izračunal, za koliko bo imel zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja manjšo mesečno plačo, a njegov urad je izračunal, da gre za 263 evrov. Sicer pa manjša plača po Pahorjevih besedah ne vpliva na njegovo delo in na zavzetost, s katero ga opravlja.

Prav se mu tudi zdi, da bo plačeval višje davke.