Pahor: Visoki regresi v družbah, ki ne poslujejo odlično, niso upravičeni

Regresi v družbah, ki ne poslujejo odlično, so po besedah Boruta Pahorja v nasprotju s sklepi, ki jih je lani sprejela vlada in jih naložila podjetjem v državni lasti, da se zaradi krize in recesije ob že sprejetem t. i. Lahovnikovem zakonu obnašajo dodatno vzdržno.

Premier Pahor bo še danes predsednici sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) države Alji Markovič Čas poslal pismo, s katerim ji bo potrdil vladni obisk agencije v prihodnjem tednu, hkrati pa izrazil pričakovanje, da se agencija izreče glede regresa in ukrepov v zvezi s tem. Vlada sicer po Pahorjevih besedah nima pravice vplivati na odločitev agencije.

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države odgovarja državnemu zboru in po Pahorjevem mnenju bi bilo prav, če bi agencija vsake toliko v DZ pojasnila svoja ravnanja. "Jaz nase sprejemam odgovornost, a če smo skladno s priporočili OECD ustanovili agencijo, potem mora tudi agencija nase prevzeti nekatere odgovornosti in to pojasniti," je poudaril.

'Izplačilo višjih zneskov od minimalno dogovorjenih nesprejemljivo'

Iz AUKN so sporočili, da morajo uprave in nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države odgovorno in gospodarno presoditi višino izplačanih regresov in pri tem upoštevati splošno gospodarsko situacijo in finančni položaj družbe. Opozorili pa so, da je izplačilo višjih zneskov od minimalno dogovorjenih v kolektivnih pogodbah v tej finančni situaciji nesprejemljivo. Še posebej pa je nesprejemljivo v družbah, ki so bile pred kratkim dokapitalizirane s strani države in katerih rezultati poslovanja so slabi, so še zapisali v sporočilu za javnost. 

Ob tem pa v AUKN pričakujejo, da bodo nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države nemudoma ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi in zahtevali vračilo preveč izplačanih regresov. AUKN bo pripravila priporočila za družbe, v katerih bo opredelila svoja pričakovanja. V primeru, da družbe priporočil ne bodo upoštevale, bo AUKN primorana oceniti gospodarnost njihovih ravnanj, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Kot je znano, so v NLB zaposleni prejeli regres v višini 1556 evrov bruto, kar se nekaterim ni zdelo primerno, predvsem zaradi dejstva, da je NLB poslovala negativno, poleg tega pa jo je država pred kratkim dokapitalizirala z 250 milijoni evrov. Tako sta na primer tudi Franc Križanič in Franco Juri (Zares) menila, da je to neprimerno.

V NLB pa so pojasnili, da je višina regresa določena s Kolektivno pogodbo, ki je zavezujoča za vse banke. “Gre za pravico, ki je iztožljiva s strani zaposlenih in ni odvisna od odločitve uprave banke, kot pomotoma navaja ministrstvo za finance v svojem sporočilu,” so pojasnili v NLB.