Pahor: Vrh bo dokazal živost in aktualnost pobude Treh morij

Ob predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bo gostil srečanje, se bo vrha udeležilo pet predsednikov in tri predsednice – Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije. V pobudi sicer sodelujejo še Avstrija, Madžarska in Slovaška, a so se njihovi predsedniki opravičili in bodo zastopani na ravni podpredsednikov vlad oz. drugih.

Kot gostje prihajajo tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry. Srečanja se bo skupno udeležilo še 16 ministrov, 12 državnih sekretarjev, evropska komisarka za promet Violeta Bulc ter podpredsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jürgen Rigterink in Evropske investicijske banke (EIB) Vazil Hudak. Prihaja tudi 16 visokih predstavnikov gospodarskih zbornic in sedem visokih predstavnikov razvojnih bank.

Poslovnega foruma, ki ga bo v sredo odprl premier Marjan Šarec, pa naj bi se udeležilo preko 500 predstavnikov gospodarstva iz 44 držav.

Kot je poudaril Pahor, že zgolj to kaže na veliko logistično zahtevnost dogodka. Glede na število predsednikov se s tem vrhom lahko kosa le še srečanje predsednikov Srednjeevropske pobude, ki ga je leta 2002 gostil tedanji predsednik Milan Kučan, je dodal.

Pojasnil je, da bo Slovenija za organizacijo tega dogodka namenila nekaj manj kot pol milijona evrov – 220.000 za predsedniški del, še enkrat toliko pa za poslovni del. Pri neposredni organizaciji je sodelovalo 220 ljudi, je še povedal Pahor. Opozoril je tudi prebivalce Ljubljane in Gorenjske, da bo v času vrha nekoliko spremenjen prometni režim, in zaprosil za njihovo razumevanje in potrpežljivost.

Izrazil je tudi prepričanje, da pobuda raste in pridobiva aktualnost. Vsekakor si sam kot gostitelj in ostala Slovenija z njim to prizadeva, je dejal. Spomnil je, da je pobuda leta 2015 nastala kot nekakšen poskus regije držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, da zmanjšajo predvsem energetsko odvisnost od Rusije, ki se je tedaj močno zapletla v ukrajinsko krizo. Pobudo so že od začetka dejavno podprle ZDA, kasneje, lani na vrhu v Bukarešti pa je bil zraven že tudi Juncker. Pobuda je tedaj dobila tudi poslovno dimenzijo, kar se zdaj nadaljuje tudi v Sloveniji, je povedal Pahor.

"Slovenija je lahko počaščena, da ji je bila zaupana organizacija četrtega vrha," je še dejal. "Z organizacijo in vsebino skušamo dati svež značaj in zagon te pobude, da bo tudi v prihodnje aktualna".

Kot je še poudaril, postaja ta pobuda "eno od pomembnih orodij za spodbujanje vsestranskega razvoja v tem delu EU, za enakovredno vpetost tega dela v EU, zlasti v energetskem in infrastrukturnem smislu ter izkazano naklonjenost transatlantskemu sodelovanju".

"V tem smislu sicer ohranja in celo krepi regionalni pečat, toda zelo vpet v Evropsko unijo, in ohranja transatlantsko razsežnost," je poudaril Pahor. Pojasnil je še, da se pripravlja tudi zaključna izjava vrha, za katero upa, da jo bodo lahko dokončno uskladili že na sredini delovni večerji. Predsednike sicer v četrtek čaka še plenarno zasedanje na Brdu pri Kranju, poslovni del pa se bo medtem nadaljeval v Ljubljani.

V okviru vrha se pričakuje tudi pregled napredka projektov, ki potekajo v okviru pobude. Na lanskem vrhu v Bukarešti so sprejeli seznam 48 prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije. Med projekti je tudi pet slovenskih: drugi tir Divača-Koper, obnova železniškega vozlišča Ljubljana, plinska povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalna avtocesta 5G.

Vrh bo predsednik izkoristil tudi za več dvostranskih srečanj. Med drugim bosta s poljskim kolegom Dudo v državnem zboru odprla razstavo o Emilu Korytku, mladem poljskem izgnancu, ki ga je s slovenskim okoljem zbližala prav kultura, spoprijateljil pa se je tudi z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom.

Na sredinem predsedniškem omizju, ki ga bo Pahor povezoval sam, pričakuje tudi kakšen komentar na evropske volitve. Kot je dejal, bo to prvo večje srečanje predsednikov držav po volitvah 26. maja. Pri tem je spomnil še, da so vsi predsedniki tudi podpisali skupen poziv državljanom k udeležbi na volitvah.