Sodeloval je tudi na sestanku predsednikov parlamentov držav članic Vilniuške skupine, na temo širitve zveze Nato. Predsednik DZ je ob tem izrazil upanje, da bo na vrhu zavezništva v Pragi novembra letos dosežen dogovor o širitvi zveze Nato.
Kot je dejal Pahor, so bila glavna tema pogovorov s predsednikom sabora Zlatkom Tomčićem odprta vprašanja med Hrvaško in Slovenijo. Tomčić je po Pahorjevih besedah predlagal, naj slovenski in hrvaški parlament istočasno ratificirata sporazum o Nuklearni elektrarni Krško. S Tomčićevim predlogom bo Pahor seznanil DZ in zanj pristojne odbore ter šele zatem nanj odgovoril. Glede vprašanja sporazuma o meji pa je predsednik DZ hrvaškim kolegom vnovič dejal, da ta predstavlja dobro in široko osnovo zato, da se reševanje vprašanja meje zaključi.
S predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom se je Pahor pogovarjal o širitvi zveze Nato. Stališče Rusije, ki načeloma nasprotuje širitvi zavezništva, je znano, je dejal Pahor, dodal pa, da je Seleznjov med pogovorom poudaril, da razume interes Slovenije po čimprejšnjem vstopu v Nato.
S predsednikoma nemškega in avstrijskega parlamenta Wolfgangom Thiersejem in Heinzom Fischerjem se je Pahor pogovarjal o dosedanjem in prihodnjem sodelovanju.
Konferenca se je končala s sprejetjem slepne deklaracije, v kateri so udeleženci najostreje obsodili terorizem in poudarili pomembnost krepitve protiteroristične koalicije. Konferenco, na kateri je sodelovalo več kot 400 predstavnikov parlamentov, med njimi več kot 60 predsednikov in podpredsednikov parlamentov, je sklenil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Večina udeležencev, ki se je v petek udeležila razprave na temo "Demokracije, soočene s terorizmom - nacionalne strategije", se je izrekla za tesnejše sodelovanje med državami in strožje kazni, ko gre za terorizem, izpostavila pa tudi, da pri tem ne bi smele biti ogrožene človekove pravice.
