Pahor je na volitvah premagal protikandidata, nekdanjega predsednika podmladka stranke Aljuša Pertinača. Delegati pa so za generalnega sekretarja stranke izvolili Uroša Jauševca, ki bo tako nasledil dolgoletnega glavnega tajnika stranke Dušana Kumra.
Za podpredsednika Socialnih demokratov sta bila v drugem krogu volitev na današnjem kongresu izvoljena nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter in profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Igor Lukšič.
Kljub temu da je Pahor velja za velikega favorita teh volitev, so delegati s ploskanjem večkrat prekinili Pertinačev govor, medtem ko si je dosedanji predsednik prislužil en aplavz. Na volitvah je Pertinač dobil 119 glasov, Pahor pa 270. Kandidata sta se razlikovala predvsem glede vprašanja, kakšen naj bo odnos druge največje opozicijske stranke do vlade Janeza Janše.
Pahorjev napoveduje umik po koncu madata
Strankarske volitve na kongresu Socialnih demokratov (SD) so pokazale, da pri razpravi o prihodnosti socialne demokracije v stranki ni šlo za generacijsko vprašanje, ampak konceptualno, je po izvolitvi za predsednika izjavil Borut Pahor. Glede na že tretjo kandidaturo za predsednika ter glede na kritike v stranki in tudi nekatera konceptualna razhajanja Pahor ni pričakoval tako velike podpore (njegov protikandidat Aljuš Pertinač je prejel približno tretjino glasov). Pahor je še napovedal, da se bo po koncu mandata 2005-2009 "bržkone umaknil".
"Še tako dober politik se enkrat izpoje in mislim, da moja naloga ni le, da uresničim obljube, ki sem jih dal kongresu za ta mandat, ampak da dam hkrati prostor nasledniku - ne da ga določim, ampak da se ta oblikuje. Mislim, da je zelo pomembno, da se da v tem mandatu prostor nekomu, ki bo s svojo gorečnostjo, predanostjo, pridnostjo in vizijo pridobil srca ljudi, da bo socialno demokracijo vodil potem, ko se bom jaz po tem mandatu bržkone umaknil."
Pertinač relativno zadovoljen z dosežkom
Aljuš Pertinač je po izvolitvi dejal, da je s svojim dosežkom relativno zadovoljen, saj je njegov program in kandidaturo podprlo veliko število delegatov. Pred drugim krogom volitev je menil, da bo na kongresu izvoljena dobra ekipa, ki bo sposobna stranko peljati naprej. Pertinač je v zvezi s prihodnostjo stranke optimist in meni, da bo SD s svojim novim imenom pokazala, da je vredna zaupanja. Pertinač sicer ni zadovoljen z izvolitvijo Uroša Jauševca za glavnega tajnika stranke, saj je zaradi menedžerskih izkušenj na tem mestu videl Stašo Baloh Plahutnik. Ker se je kongres odločil drugače, to po Pertinačevem mnenju pomeni, da bodo del nalog, ki bi jih moral opravljati glavni tajnik, opravljali drugi. Mladi forum, ki je kandidiral tudi Pertinača, je sicer za glavnega tajnika podpiral Jauševca.
Samo Socialni demokrati
Delegati kongresa ZLSD so v okviru razprave o spremembah in dopolnitvah statuta na javnem glasovanju z 289 glasovi od 406 navzočih odločili, da se Združena lista socialnih demokratov preimenuje v Socialni demokrati (SD). Razprava na kongresu je bila polemična, zgodil pa se je tudi proceduralni zaplet glede tajnega oziroma javnega glasovanja o skrajšanju imena. Delegati so med drugim sprejeli še odločitev o uvedbi novega organa, sveta predsednika stranke kot posvetovalnega telesa za oblikovanje alternative aktualni vladi, in oblikovanju programsko-strateškega sveta.
Sprememba imena ni odločilna za volilni uspeh ali neuspeh, je pa zelo pomembna, je svoj predlog zagovarjal Borut Pahor, ki je bil v razpravi deležen nekaj ostrih kritik. Nekateri delegati so mu namreč očitali, da svojo predsedniško kandidaturo pogojuje s spremembo imena in da je idejo o novem imenu sporočil prek medijev. Stranka redko razpravlja o spremembi imena in zdaj je pravi čas za kratko in jedrnato preimenovanje stranke, je ocenil Pahor.
Stranka zadovoljna z minulim delom
Poročilo o delu ZLSD od 2001 do 2004 je poročilo o dobrih rezultatih, je v uvodu v kongresno razpravo delegatov o poročilu stranke dejala nekdanja ministrica za kulturo in kandidatka za podpredsednico stranke Andreja Rihter. ZLSD je kot vladna stranka predstavljala zanesljivost, na ravni pričakovanega so bili tudi rezultati lokalnih volitev leta 2002. Z delom stranke so delegati na današnjem kongresu relativno zadovoljni, v razpravi pa je bilo slišati tudi nekaj kritičnih misli, med drugim od poslanca Aurelia Jurija.
Kljub pozitivni oceni dela ZLSD v preteklosti je Rihterjeva opozorila, da bi bili volilni izidi v županski tekmi ugodnejši, če bi imela stranka več županskih kandidatov tudi v manjših krajih. To dejstvo mora ZLSD upoštevati tudi pri lokalnih volitvah prihodnje leto. Z dosežkom na lanskih parlamentarnih volitvah (10,2 odstotka) stranka sicer ne more biti zadovoljna, a glede na velik politični preobrat, ki se je zgodil na teh volitvah, je bil izid za ZLSD relativno ugoden.
Juri: Na ključnih mestih bodo ostali isti ljudje
Aurelio Juri je v svojem nastopu opozoril, da bodo tudi po tem kongresu na ključnih mestih ostali isti ljudje, tudi Borut Pahor, za katerega je Juri napovedal, da ga na volitvah ne bo podprl. Nekdanji podpredsednik ZLSD je opozoril tudi na "kdaj pa kdaj odkrita razhajanja" med Pahorjem in poslansko skupino, ki so jih "zapakirali v t.i. sobivanje pogledov", in na nedavne različne ocene predsednika in poslancev o začetku mandata vlade Janeza Janše.
Stranka po Jurijevem mnenju zato potrebuje večjo enotnost, ki lahko vpliva tudi na večjo verodostojnost. Po mnenju Jurija mora ZLSD obraniti načela in stališča stranke, tudi "ko je to zoprno", na primer pri vprašanjih izbrisanih, istospolnih partnerstev, getoizacije Romov, itd..
Potrč zadovoljen z delom poslanske skupine
Poslanska skupina velja za dobro organizirano in je v preteklem mandatu aktivno sooblikovala zakonodajo, je ocenil vodja poslanske skupine Miran Potrč. Poslanci so s koalicijskimi usklajevanji sooblikovali veliko zakonskih rešitev ter kljub temu, da je bila ZLSD v vladni koaliciji, postavili veliko poslanskih vprašanj in pobud. Sicer pa je poslanska skupina pomemben člen strankine politike, vendar ne edini. Prav usklajeno delovanje vseh strankinih organov je tisto, kar lahko prispeva k uspehu politike ZLSD.
Nekdanji minister za delo in kandidat za predsednika konference ZLSD Vlado Dimovski pa je poudaril, da je bila stranka v prejšnjem mandatu sicer v koaliciji, a ne tudi na oblasti, saj v vladni koaliciji niso uspeli uresničiti vseh svojih zamisli.
Po mnenju nekdanjega notranjega ministra in kandidata za podpredsednika stranke Rada Bohinca pa Slovenija ne more biti socialdemokratska država, dokler bo imela edina socialdemokratska stranka v državi le desetino politične moči. ZLSD mora zato postati množična stranka vseh slovenskih levičarjev, meni Bohinc.
