Po potresu na Bovškem je panika prevelika, še posebej, če govorimo o objektih saniranih pod nadzorom državnih pristojnih služb, je na novinarski konferenci povedal direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije Miha Tomaževič, ki je prenovo konstrukcije ocenil z zelo visoko oceno. Na Bovškem so pregledali 789 objektov, od tega jih je 150 začasno neuporabnih. Po prvih začasnih rezultatih je 36 objektov močno poškodovanih, kar pomeni, da je poškodovana tudi konstrukcija, 114 pa jih je manj poškodovanih, je povedal Igor Janežič iz gradbenega inštituta Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij.
V zadnjih šestih letih, od potresa leta 1998 so na Bovškem obnovili 550 objektov. Med temi je po zadnjem potresu šest stavb s hujšimi poškodbami konstrukcije. Manjše poškodbe konstrukcije so ugotovili na 27 objektih, začasno neuporabnih pa je 24 objektov. V vasi Čezsoča je začasno neuporabnih 77 objektov, 21 od teh jih je bilo saniranih po letu 1998, je pojasnil Janežič.
Razlikovati je treba med sanacijo in utrditvijo konstrukcije
Najpomembneje je, da so stene hiš povezane z vezmi. "Če so hiše brez vezi, se lahko zelo hudo poškodujejo že pri majhnih presežkih, če so z vezmi in utrjene, nevarnost ni tako velika," je pojasnil Miha Tomaževič. Po njegovem mnenju je treba razlikovati med sanacijo in utrditvijo konstrukcije hiše. Medtem ko sanacija ne pomeni, da povečamo potresno odpornost, to z utrditvijo povečamo. Po njegovem pojasnilu je treba zagotoviti celovitost konstrukcije, to je povezati zidove med seboj, kakor tudi izboljšati zasnovo konstrukcije, njeno odpornost in nosilnost, poleg tega pa je treba utrditi tudi temelje.
Država je za potresno varnost naredila veliko
"Če zgradb po potresu leta 1998 ne bi sanirali, bi sedaj preštevali mrtve," je dodal predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo Matej Fischinger. Po njegovem mnenju je država za potresno varnost naredila veliko, poleg tega tudi med prvimi upošteva predpise EU.
Nobeden od objektov v Čezsoči ni bil poškodovan v tej meri, da bi bil dolgoročno neuporaben ali da bi bilo potrebno rušenje, je pojasnil predstavnik inštituta Blaž Dolinšek. Štirje objekti od 21 so sicer bolj poškodovani, 13 jih je manj poškodovanih, štirje pa so začasno neuporabni, kar pomeni, da so na njih manjše poškodbe. Kot je dodal Dolinšek, je večina poškodb posledica aktiviranja mehanizma povezanih zidov. Ta mehanizem so vgradili v obnovi po potresu leta 1998, izvajajo ga z jeklenimi vezmi ali armiranimi betonskimi ploščami in s tem preprečujejo večje poškodbe zgradb.
V Ljubljani veliko objektov ne bi preneslo močnejšega potresa
Ljubljana je vsaj tako ogrožena kot Posočje, je povedal Peter Fajfer s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Veliko objektov, ki so slabo grajeni, nima veliko možnosti, da prenesejo potres. Po njegovem mnenju je treba ustrezno poskrbeti, da se posamezni objekti ojačajo, vendar pa je takih objektov veliko, tako da bi bile potrebne določene prioritete. "Stolpnice v Ljubljani, ki imajo več kot deset nadstropij in so nastale pred skopskim potresom (1963), večinoma niso varne," je povedal Fajfer.
Dolinšek je ob tem opozoril na težave, ki se pojavljajo pri prenovi večstanovanjskih zgradb. Na Bovškem je bilo obnove potrebnih 14 blokov, obnovili pa so le en blok, čeprav so bili na razpolago ugodni krediti in nepovratna sredstva.
