VIDEO: 'Njun odstop je znak njune ljubezni do Cerkve'

Zgodba o finančnem polomu mariborske nadškofije se vleče že kar nekaj časa, zdaj pa vrh slovenske Katoliške cerkve mora odgovarjati. Po tem, ko je Dnevnik poročal, da je papež Frančišek (oziroma pristojni rimski organi) k odstopu pozval ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in mariborskega nadškofa Marjana Turnška, je vrh Katoliške cerkve informacijo tudi uradno potrdil na novinarski konferenci.

Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz se je ob tem obema zahvalil za njuno delo. Nuncij, ki je današnji dan označil za "poseben", je posebej poudaril, da "resnično ceni odnos obeh nadškofov", ki sta sprejela poziv papeža Frančiška k odstopu.

"Izkazala sta veliko navezanost na Cerkev, poslušnost in ponižnost. Prosim, da njun odstop vzamete kot znak njune ljubezni do Cerkve," je dejal. "Tako ne bo nobenih motenj naših odnosov s Svetim sedežem, nasprotno, to bo znak, da vedno delamo skupaj in delamo za izboljšanje Cerkve, kakor nas poziva papež Frančišek," je dejal nuncij.

Kot so zapisali v današnjem uradnem sporočilu tiskovnega urada Svetega sedeža iz Vatikana, sta oba nadškofa odstopila v skladu z 2. odstavkom 401. kanona zakonika kanonskega prava. Ta odstavek določa, da se škofa, ki je zaradi slabega zdravja "ali kakšnega drugega pomembnega razloga" postal "manj primeren" za opravljanje svoje službe, pozove, da se odreče položaju.

Stres: Finančni zlom meče senco na velik del življenja Cerkve v Sloveniji

Stres je na novinarski konferenci povedal, da finančni zlom družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, meče že več kot dve leti svojo senco na velik del življenja Cerkve. Otežuje tudi njeno poslanstvo v slovenski družbi.

"Glede na to, da sem v mariborski škofiji in pozneje nadškofiji imel nekaj časa pomembno mesto in vlogo, je padel del odgovornosti za to nesrečo tudi name," je povedal Stres.

Stres je pojasnil, da so mu s Svetega sedeža v Rimu 29. aprila sporočili povabilo papeža Frančiška, naj se odpove službi ljubljanskega nadškofa metropolita. "Dogovorili smo se, da bom to storil, ko bodo opravljene pastoralne dejavnosti, ki so bile v teku. Tako je od danes sedež ljubljanskega nadškofa metropolita izpraznjen," je dejal Stres.

Stres je povedal, da nikoli ni trdil, da nima nikakršne odgovornosti. "Vendar skupaj z nadškofom Turnškom odločno zanikava, da bi bila midva glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do tega finančnega zloma," je poudaril Stres. Dodal je, da odločitve, ki so jih sprejemali na gospodarskem svetu mariborske škofije, tega niso povzročile. "Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo. Pri upravljanju Zvonov nisem sodeloval in to tudi ni bila moja pristojnost," je povedal.

Kljub temu pa ga kriza mariborske nadškofije močno teži. Ravno zaradi tega bremena je čutil, da službe ne more opravljati, tako kot je to treba v "teh zelo težkih časih za našo Cerkev in za celotno slovensko družbo". Povedal je, da je zato "v pokorščini papežu" sprejel njegovo povabilo in se odpovedal vodenju ljubljanske nadškofije. "Želim in Boga prosim, da bi moj korak prispeval k temu, da bi Cerkev na Slovenskem spet začela uživati ugled, ki si ga zasluži," je še dodal Stres.

Turnšek: Tako kot sem to cerkveno službo sprejel, tako sem se ji tudi odpovedal

Turnšek je na novinarski konferenci dejal, da je ob imenovanju za mariborskega nadškofa metropolita službo sprejel "v duhu pokorščine papežu" in v takšnem duhu se ji po povabilu papeža tudi odpoveduje. "To sem storil v iskrenem prepričanju, da lahko ta gesta pripomore k prečiščenju razmer v Cerkvi na Slovenskem in zagotovi njenim predstavnikom večjo oznanjevalno in pričevanjsko moč v procesu nove evangelizacije sredi težavnih slovenskih družbenih razmer," je povedal.

Turnšek je pojasnil, da je leta 1999 postal član zbora svetovalcev v mariborski škofiji. Leta 2010 je nato začel opravljati službo nadškofa pomočnika in naslednje leto sprejel polno odgovornost zanjo kot ordinarij. "Vse to me neločljivo in soodgovorno povezuje z gospodarskim zlomom Nadškofije Maribor in reševanjem te težavne situacije," je povedal.

"Po svojih najboljših močeh sem se trudil, da bi z domačimi in tujimi sodelavci kar najbolj omilili posledice; a, žal, iz različnih razlogov nismo bili uspešni," je dejal Turnšek.

"Boga še enkrat prosim, da bi današnje dejanje pomagalo Katoliški cerkvi na Slovenskem z večjo verodostojnostjo oznanjati evangelij in zato lažje približati Kristusa najbolj oddaljenim in ubogim," je zaključil Turnšek.

Kam naprej

"Priporočeno, ne ukazano, je bilo, da bi se malo umaknil. Ni bilo treba dvakrat reči. Tudi sam si želim najprej malo daljšega dopusta. Potem pa se želim vrniti k svoji prvi ljubezni, filozofiji," je na vprašanje o nadaljnji poti v pogovoru za Radio Ognjišče dejal upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Stres. Kot je pojasnil, bo z novim akademskim letom odšel v katero od univerzitetnih središč Evrope in preživel eno leto "v izključnem druženju z mojo prvo ljubeznijo".

Upokojeni mariborski nadškof metropolit Turnšek pa se za leto dni umika v zasebno duhovniško življenje, verjetno v Sloveniji. Posvečal se bo teologiji. "Tudi mene čaka v računalniku nekaj zgodb, potem se bodo pa gotovo odprle nove možnosti, ki jih bomo dorekli skupaj s kongregacijo za škofe," je dejal.

Namesto Stresa in Turnška zdaj Glavan in Lipovšek

Da bi zagotovil redno vodenje obeh nadškofij, je papež imenoval novomeškega škofa Andreja Glavana za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in celjskega škofa Stanislava Lipovška za apostolskega administratorja mariborske nadškofije. Službo administratorja Nadškofije Ljubljana oziroma Nadškofije Maribor bosta opravljala do imenovanja novih nadškofov.

Štuhec meni, da je ukrep prehiter in prehud

Teologa Ivana Štuheca je odstop nadškofov Stresa in  Turnška prizadel, saj je prepričan, da sta bila primerna za ta položaj in nista imela namena Cerkve voditi kot finančni holding. Meni, da je ukrep zoper njiju prehiter in prehud, najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije pa nekaznovani ostajajo v zaledju.

Po njegovih besedah lahko sicer pri finančnem zlomu mariborske nadškofije govorimo o objektivni odgovornosti dosedanjega ljubljanskega nadškofa Stresa in dosedanjega mariborskega nadškofa Turnška.

Kljub temu da sta Stres in Turnšek sprejela del odgovornosti, pa tudi po mnenju Štuheca najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije ostajajo v zaledju. Spomnil je, da dosedanja nadškofa nikoli nista sprejemala odločitev o finančnih in gospodarskih zadevah v škofiji, "ne da bi imela v ozadju utemeljene argumente, ki sta jima jih pripravljali ekonomska in pravna stroka". "Od te tako imenovane stroke in ljudi, ki so v teh ustanovah nosili formalno odgovornost, še nihče ni bil kaznovan," je opozoril teolog Štuhec.

Priznava sicer, da se Cerkev "v takem kontekstu in tako globoko" ne bi smela znajti. Torej tisti, ki so v mariborski nadškofiji odločali o ekonomskih vprašanjih, nikoli ne bi smeli v tako velika tveganja, je poudaril. Pri tem kot odgovornega izpostavlja nekdanjega mariborskega ekonoma Mirka Kraševca, škofe pa v primeru, da nad tem niso dovolj bdeli.

Predsednik Pahor Stresu zaželel vse dobro

Predsednik Borut Pahor je popoldne po telefonu poklical Stresa in se mu zahvalil za vidno vlogo pri krepitvi družbene solidarnosti, strpnosti in sprave. Tudi po njegovi osebni zaslugi so bili premagani mnogi stari predsodki in je postal dialog različno mislečih bolj pristen in iskren, so sporočili iz urada predsednika republike. Ob koncu pogovora mu je Pahor zaželel veliko osebnega zadovoljstva in vse dobro.

Erjavec: V Vatikanu se je že nekaj časa govorilo o odstopu Stresa in Turnška

Zunanji minister Karl Erjavec glede odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška pravi, da se je v Vatikanu že nekaj časa govorilo, da bi se lahko to zgodilo. V diplomatskih krogih se je kazalo veliko nezadovoljstvo s tem, kar se je zgodilo v Sloveniji, je pojasnil in dodal, da se je nezadovoljstvo čutilo, tudi ko je bil na obisku v Vatikanu. "Papež je pač pozval, da naj odstopita in to sta tudi storila. Lahko pa rečem, da so bili že nekaj časa v Vatikanu taki glasovi, da se to lahko zgodi," je dejal Erjavec.

Več o ozadju finančnega zloma mariborske nadškofije si lahko preberete TUKAJ.