Verniki polnijo cerkve: poteka blagoslov velikonočnih jedi

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.

Vrhunec velike sobote bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.

Ob veliki noči ponekod vztraja tradicija pokanja s karbidom in možnarji

V teh dneh v različnih koncih Slovenije obujajo tudi druge tradicije. Pokanje z možnarji in karbidom je več kot sto let star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja.

Gre za streljanje z možnarji, ki je vpisano tudi v register slovenske nesnovne kulturne dediščine kot tradicionalna oblika praznovanja velike noči, prvega maja in nekaterih lokalnih praznikov ter slovesnosti.

Običaj, ki se prenaša iz roda v rod, sega v predkrščansko obdobje. Takrat so ljudje verjeli, da s pokanjem preženejo zle duhove, ki naj bi bili posebej dejavni ob prelomih letnih časov, kot je prehod iz zime v pomlad. Pokanje se danes običajno začne v jutranjih urah in je marsikje preraslo v organizirane dogodke z druženjem.

Pri pokanju s karbidom se v zaprt sod vnese kalcijev karbid, ki ob stiku z vodo sprošča plin acetilen. Ko ta pride v stik s plamenom, povzroči eksplozijo, ki ustvari glasen pok in odtrga pokrov soda. Učinek je za marsikoga atraktiven, a prav tako lahko izredno nevaren.

Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer omogoča uporabo karbida in podobnih plinskih zmesi med določenimi prazniki, kjer je takšno početje tradicionalno. Vendar pa zakonodaja prepoveduje pokanje v nočnem času, med 22. in 6. uro, kršiteljem pa grozi globa.

Uporaba možnarjev je regulirana še strožje. Možnarji namreč sodijo med orožje in jih je treba prijaviti, njihova uporaba pa je dovoljena zgolj v okviru organiziranih prireditev, skladno s pogoji, ki jih določi upravni organ.

Kljub zakonski dopustnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na resna tveganja, zato svetuje opustitev običaja pokanja s karbidom. Kot so zapisali, gre za početje, ki pogosto povzroča telesne poškodbe - med njimi opekline, raztrganine, poškodbe obraza, oči ter okvare sluha. Posebej zaskrbljujoče je, da so med žrtvami najpogosteje otroci in mladostniki, ki utrpijo trajne posledice, so dodali.

Poleg nevarnosti za zdravje pokanje povzroča tudi intenziven hrup, onesnažuje okolje in vznemirja ljudi ter živali. V zadnjih letih so zaznali tudi primere, ko so posamezniki izdelovali lastne eksplozivne mešanice, kar še dodatno povečuje tveganje za nesreče, so še zapisali na NIJZ.

Papež Frančišek zaradi bolezni iz zakulisja: Svet potrebuje iskrene solze

Več deset tisoč vernikov se je že v petek zvečer v rimskem Koloseju na veliki petek udeležilo procesije v spomin na križev pot. Simbolni križ so nosili čez 14 postaj. Papež Frančišek, ki bogoslužja zaradi okrevanja po hudi bolezni ni vodil, pa je napisal meditacije, v katerih je izpostavil, da naš zlomljeni svet potrebuje iskrene solze.

Vernike je pozval k razumevanju Božje ekonomije, ki v nasprotju z današnjimi ekonomijami "izračunov in algoritmov, hladne logike in neizprosnih interesov", ki ne ubija, zavrača ali uničuje, temveč je ponižna in zvesta Zemlji.

Namesto papeža je tradicionalno bogoslužje križevega pota vodil njegov delegat kardinal Baldo Reina. Mašo v Baziliki svetega Petra je daroval kardinal Claudio Gugerotti, medtem ko bo kardinal Giovanni Battista Re danes zvečer v baziliki vodil liturgijo na veliko soboto.

Kardinal Angelo Comastri bo namesto papeža daroval velikonočno mašo na Trgu svetega Petra. Še vedno pa ni jasno, ali se bo papež na velikonočno nedeljo pojavil na trgu, kot je to bilo na cvetno nedeljo.

Papež Frančišek je sicer kljub slabemu zdravju na veliki četrtek obiskal rimski zapor, kjer se je srečal s 70 zaporniki.