Poslanka Zares, Majda Širca, je na ministra za kulturo in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Vaska Simonitija in Iztoka Jarca, pisno naslovila poslansko vprašanje, v katerem sprašuje, kdaj in kaj mislita ukreniti za odpravo razmer na območju spominskega parka in spomenika na Ljubelju.
V stranki Zares so mnenja, da država ne izkazuje dovolj spoštovanja in pietete do spomina na grozovite zločine, niti ne spoštovanja in skrbi do spomenika zgodovine.
Leta 1943, ob gradbišču predora Ljubelj, sta bili po Hitlerjevem naročilu zgrajeni koncentracijski taborišči, v katerih je bilo nastanjeno okoli 1300 internirancev iz koncentracijskega taborišča Mauthausen, med njimi pa največ obsojencev iz Francije, Nemčije, Poljske, Rusije, Italije, Jugoslavije, kot tudi slovenski partizani.
V taboriščih so morali interniranci delati po 12 ur dnevno, bili so mučeni in stradani. Sami niso bili pošiljani v krematorij, so pa zato zažigali njihova trupla, ter streljali bolne in uporne, je navedla Širca.
Leta 1954 je bil v znak spomina na Ljubelju postavljen spomenik, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Kobe. Taborišče je tako postalo spominski park, kjer se vsako leto zbirajo nekdanji interniranci in tisti, ki ne želijo, da se izbriše ta zgodovinski dogodek.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.