Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, za katero trpi okoli 11.000 ljudi v Sloveniji in več kot dva milijona v Evropi.
Pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni so v Trepetliki, društvu bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, izpostavili pomen redne telesne aktivnosti kot pomembnega dela celostne obravnave bolezni.
Na novinarski konferenci so pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki bo 11. aprila, skupaj z nevrologi izpostavili izzive obravnave Parkinsonove bolezni v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili prepoznavanju napredovanja bolezni in pravočasni napotitvi bolnikov v centre za motnje gibanja, kar je po mnenju govorcev eden večjih izzivov sodobne obravnave.
Pomembno vlogo igra okolje
Nevrolog in predsednik društva Trepetlika Zvezdan Pirtošek je povedal, da je Parkinsonova bolezen neozdravljiva, počasi napredujoča, degenerativna nevrološka bolezen. Njena glavna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi v pomanjkanje dopamina v možganih. Potek bolezni se sicer lahko precej razlikuje od posameznika do posameznika, ampak vsem je skupno to, da bolezen, vsaj ko nastopi, povzroča težave z gibljivostjo, kot so tresavica, okornost, upočasnjenost, motnje hoje.
Zdravila za blaženje teh motoričnih znakov vsaj v začetnih fazah bolnikom zelo dobro pomagajo. Tudi v napredovanih fazah Parkinsonove bolezni je po njegovih navedbah že precej različnih možnosti, ki jih lahko ponudijo bolnikom. Po mnenju Pirtoška pri tej bolezni pomembno vlogo igrata genetika in okolje. "Jaz lahko bolniku predpišem zdravila, a družba ne omogoča, da bi ljudje živeli brez stresa," je dodal.
Na prvi pregled se čaka pol leta
Nevrologinja Maja Trošt, sicer vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana meni, da imamo učinkovita zdravila, ki lahko izboljšajo kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni. "Družinski zdravniki so večinoma kar vešči prepoznavanja motenj gibanja. Takšno osebo nato napotijo naprej k nevrologu," je pojasnila.
Opozorila je, da jim čakalne dobe določajo obseg dela, na njeni kliniki se za prvi pregled pri nevrologu čaka približno šest mesecev. Veseli jo, da je bolnikom na voljo tudi skupinska vadba v zdraviliščih, a vse to je po njenem mnenju premalo, ker bi takšno vodeno telovadbo potrebovali vsak teden v svojem okolju, v svojem zdravstvenem domu na strokoven način.
Za izboljšanje počutja in prepoznavanje različnih faz te bolezni je na spletni strani društva na voljo vprašalnik v slovenščini za samooceno.
Za zmanjševanje možnosti padcev
Medicinska sestra Lidija Ocepek z nevrološke klinike je poudarila, da je Parkinsonova bolezen zelo dinamična in jo bolnik včasih težko razume. Zato je po njenih besedah zelo pomemben socialni vidik, medsebojno druženje in podpora svojcev.
Kakšne cilje si kot fizioterapevtka postavlja pri obravnavi bolnika s Parkinsonovo boleznijo, je opisala Tina Štrumelj z nevrološke klinike. "Predvsem želim izboljšati ravnotežje, posturalno kontrolo te vzravnalne reakcije, da zmanjšamo možnost padcev," je poudarila. Vadba je pomembna ne samo v smislu motorike, ampak tudi za možgane in mišice, je dodala.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.