V drugi polovici prejšnjega stoletja so v Ljubljani začeli graditi večja blokovska naselja, ki niso bila le skladovnica stanovanj, ampak so prebivalcem ponujala ves servis – od vrtcev, šol, knjižnic in trgovin do zelenih površin.
Pri projektiranju teh naselij parkirišča niso bila v ospredju, saj je bilo avtomobilov takrat precej manj. Soseske prav tako niso bile parkirne hiše, nad katerimi so rasla stanovanja, kot je današnje novogradnje pred časom za rubriko Dejstva poimenoval priznani arhitekt Miloš Kosec.
Če je imela nekoč družina v uporabi en osebni avtomobil, ima danes že dva ali tri, število parkirnih mest pa se v starejših naseljih skozi leta ni bistveno spreminjalo. Štepanjsko naselje je tako danes le eno izmed mnogih ljubljanskih sosesk, kjer kritično primanjkuje parkirišč.
"Iskanje parkirnega mesta mi vzame tudi do 40 minut," je za 24ur.com povedala stanovalka Sara. Kot pravi, njena služba zajema veliko terenskega dela, domov pa prihaja ob različnih urah. "Ni pomemben dan v tednu, ni pomembna ura v dnevu. Parkirišča nimam," poudarja."Vsako popoldne oz. zvečer, ko se pripeljem z avtomobilom, vozim po ulicah okoli, gor, dol, levo, desno, čakam v vozilu na cesti z vsemi vklopljenimi smerniki v upanju, da bo nekdo prišel in se odpeljal," ponazori svojo vsakodnevno stisko.
Ob tem opozarja, da v naselju parkirajo tudi posamezniki, ki tam ne živijo, posledično pa parkirnih mest za prebivalce zmanjka. Enako ugotavljajo tudi na ljubljanski občini. Po besedah župana Zorana Jankovića dnevni migranti oz. vozači, ki se v Ljubljano pripeljejo v službo, avtomobil pustijo v naselju, saj je parkirišče tam brezplačno. Nekateri na površinah, namenjenih stanovalcem, parkirajo tudi svoja službena vozila.
Po besedah Jankovića so prebivalci Jakčeve ulice našteli vsaj 45 službenih kombijev, ki so zasedli parkirišča, zato so jim na vozila nalepili letake in jih prosili, naj vozila umaknejo.
Stanovalka Irena pravi, da problem ni nastal čez noč, ampak postopoma. Spremenil se je način življenja, dela, gibanja, obenem pa se je zgodila tudi komercializacija spalnih naselij, v katerih danes gradijo gospodarske in rekreativne objekte, infrastruktura pa temu ne sledi.
"Zdaj smo v situaciji, da če prideš domov pozno zvečer, ni niti enega parkirišča nikjer in si prisiljen parkirati na zelenici, pločniku ali robniku enega ali drugega, ali celo na cesti. Ne zato, ker bi tako želel, ampak ker ni izbire," poudarja.
Stanovalec Borut pritrjuje, da se s problematiko parkiranja v naselju soočajo že več let, se je pa dodatno zaostrila v zadnjih mesecih, predvsem na račun gradbišča na območju avtobusnega obračališča. "Zaradi gradnje so obračališče prestavili na parkirišče in tako odvzeli prebivalcem več deset parkirnih mest," je kritičen.

Na občini se zavedajo, da parkirišč v naselju primanjkuje, a so obenem kritični do nekaterih posameznikov, ki svoj avtomobil parkirajo na pločnikih, zelenicah in intervencijskih poteh. Problematike nepravilnega parkiranja in (pre)zasedenih parkirišč so se lotili s spremembo parkirne politike.
Ob zelenicah v naselju so postavili količke, v zadnji fazi pa bo sledila še postavitev parkomatov. Stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem lahko zaprosijo za dovolilnico, ki bo sprva v uvajalnem obdobju brezplačna, nato pa bo zanjo treba odšteti 41,89 evra na leto. Ker gre za cono 3, lahko prebivalci pridobijo do tri dovolilnice, z vsako pa cena narašča. Testno obdobje naj bi trajalo do 1. julija prihodnje leto, kdaj bodo v Štepanjsko naselje pripeljali parkomate, pa nam na občini do objave prispevka niso odgovorili.
Janković je prepričan, da bo uvedba dovolilnic in parkomatov sprostila 30 odstotkov parkirnih mest, saj ta zaradi zaračunavanja parkirnine ne bodo več zanimiva za dnevne obiskovalce. Po navedbah župana se v Ljubljano vsakodnevno pripelje 140.000 vozil, v njih pa je v povprečju le en potnik.
Na občini sicer priznavajo, da dovolilnica ne zagotavlja avtomatske pravice do parkirnega mesta, temveč je zgolj dovoljenje za parkiranje tam, kjer je to mogoče.

Nova parkirišča pod zemljo
Stanovalci Štepanjskega naselja imajo različne poglede na reševanje problematike parkiranja. Nekateri pozdravljajo uvedbo dovolilnic, strinjali bi se tudi s postavitvijo zapornic in zaračunavanjem parkirnine, če bi to rešilo njihove stiske. Spet drugi so prepričani, da nova parkirna politika ne bo prinesla rezultatov.
"Parkomati in dovolilnice bodo rešili problematiko parkiranja zgolj za promil. Glavni namen tega ukrepa je polnjenje občinskega proračuna," je prepričan stanovalec Boško.
Nekateri stanovalci vidijo rešitev v širitvi obstoječih parkirišč ali pa gradnji garažnih hiš.
Janković je na nedavni novinarski konferenci zatrdil, da je stanovalcem večjih ljubljanskih naselij pred približno 15 leti ponujal zemljišča za gradnjo parkirnih mest, a da takrat ni bilo veliko zanimanja. Gradnje nove garažne hiše v Štepanjskem naselju občina ne načrtuje, bo pa dodatna parkirna mesta prinesel nov stanovanjski objekt, ki ga ob Pesarski ulici gradi javni stanovanjski sklad. Še prihodnje leto bo tam na voljo 95 neprofitnih stanovanj in dve bivalni skupnosti, namenjeni sobivanju starejših. Pod zgradbo bo dvoetažna garaža z 200 parkirnimi mesti, od tega jih bo 100 namenjenih obstoječim stanovalcem naselja.
Ali bodo ta parkirišča na voljo za odkup ali najem, se na občini še niso odločili, Jankovića pa zanima, kakšen bo dejanski interes stanovalcev bližnjih blokov.

Spremembe se kmalu obetajo v še enem večjem ljubljanskem naselju, na Fužinah. Tudi tam občina načrtuje postavitev količkov in parkomatov, Janković pa napoveduje tudi gradnjo garažne hiše.
Ljubljanski mestni svetniki so v tem tednu sicer potrdili zvišanje parkirnin za 30 odstotkov. Cena parkiranja bo tako v coni 1 od 12. januarja znašala 1,7 evra na uro. Z dopolnilom župana pa so med 22. in 6. uro v vseh treh conah uvedli nočno tarifo, in sicer dva evra na noč. Cena ure parkiranja v coni 2 bo znašala en evro, v coni 3 pa 0,7 evra.
Na občini poudarjajo, da so parkirnine v Ljubljani še vedno nižje kot v primerljivih evropskih prestolnicah ali v primerjavi z zasebnimi ponudniki enakih storitev. Dvig cen urnega parkiranja je zato po njihovem mnenju "skromen".
Težave s parkirišči pa nimajo le prebivalci Štepanjskega naselja, ampak tudi drugod, med drugim v soseski BS3, ki se duši v avtomobilih. Kot smo poročali, stanovalce skrbi novi občinski prostorski načrt, ki na velikih makadamskih parkiriščih, kjer številni puščajo avtomobile, predvideva gradnjo večnadstropnih stavb.
"Treba se je zavedati, da je javno parkirno mesto v neposredni bližini prebivališča privilegij, ki pa ni vedno zagotovljen v kapacitetah, potrebnih za parkiranje vseh vozil. In občina ni dolžna zagotavljati parkirišč prav za vse avtomobile v mestu in tudi ni zmožna zadovoljevati vseh parkirnih potreb, ki se z leti zaradi večanja motorizacije nasploh pojavljajo tudi pri nas," so na naša vprašanja o pomislekih prebivalcev BS3 odgovorili na ljubljanski občini.
Celotna prometna strategija občine je, kot pravijo, usmerjena v zmanjšanje rabe avtomobila in števila lastniških vozil, ob tem pa želijo spodbujati trajnostne alternative.




































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.