Sklic izredne seje o aferi SIB je zahtevalo 25 poslank in poslancev iz vseh štirih opozicijskih poslanskih skupin (SDS, NSi, SNS in SMS).
Janez Janša (SDS) je v imenu predlagateljev izredne seje dejal, da je bila SIB ustanovljena s političnimi nameni, in da je bila "stroj za pranje denarja". Po Janševem mnenju so v aferi SIB odpovedale vse državne institucije, ki bi morale skrbeti za pravilnost poslovanja banke oziroma sankcioniranje kršiteljev.
DZ je vlado pozval, naj mu v tridesetih dneh pripravi poročilo o tem, kolikšen lastniški delež ima država v SIB, kako je ukrepala v skladu z načelom dobrega gospodarja v dosedanjih postopkih v zvezi s SIB ter kakšne posledice ima oziroma lahko ima nakup za državni proračun.
Pred glasovanjem o tem sklepu je parlamentarna večina podprla dopolnilo poslanskega kluba LDS, s katerim je iz besedila črtala besedo "sporen" nakup. Takemu predlogu so sicer ostro nasprotovali poslanci SDS, NSi, SMS in SNS, pa tudi nekateri iz SLS, saj je jasno, da je bil nakup SIB sporen. Vendar tega LDS ne želi priznati, čeprav trdi, da je v prvi vrsti zainteresirana za razjasnitev afere, so opozorili nekateri poslanci.
DZ je na predlog poslanskih skupin SDS in NSi Banko Slovenije pozval, naj ga do 30. aprila seznani z vsemi odločbami in odredbami o odpravi kršitev ter drugimi ukrepi nadzora, ki jih je izdala v svojem nadzoru upravi in nadzornemu svetu SIB. Na predlog matičnega odbora pa je pozval pristojne organe, torej državno tožilstvo, računsko sodišče, Banko Slovenije, ATVP in Slovenski inštitut za revizijo, naj ocenijo, ali in v kolikšni meri jim obstoječi pravni red zagotavlja pogoje in daje pooblastila za ukrepanja, ki onemogočajo in sankcionirajo zlorabe pri pridobivanju premoženjske koristi posameznikom in predlagajo ustrezne spremembe zakonodaje.
Poslanske skupine so sicer načelno »za« razčiščevanje afere, vendar z različno vnemo
Poslanska skupina DeSUS je obsodila "vsak primer nevestnega in nepoštenega ravnanja" in je v celoti podpira predloge sklepov, ki jih je sprejel matični odbor za finance. Po prepričanju poslanske skupine DeSUS "gre za stvar lokalnega nivoja ljubljanske mestne občine", ki bi morala zadevi priti do dna, a je zdaj "prenešena" v državni zbor.
Tudi v poslanski skupini ZLSD podpirajo sklepe matičnega delovnega telesa, saj je prav, da se ta primer razišče, je dejal Miran Potrč. V ZLSD ocenjujejo, da je "na podlagi ugotovljenega stanja dovolj razlogov za utemeljen sum, da je pri nakupu SIB banke lahko prišlo do osebnega okoriščanja in da odgovorne institucije niso dovolj skrbno ravnale". Veseli bodo, če se bo primer raziskal do konca, saj so mnogi "ostali v zraku", čeprav so aktualni še danes, je dejal Potrč.
Poslanci SNS so podprli sklepe matičnega odbora, je dejal Sašo Peče, ki "iskreno upa, da je afera SIB ena zadnjih škodljivih zgodb slovenske tranzicije". SIB po njegovih besedah ni banka v klasičnem pomenu besede: njeno delovanje je bilo zagotavljanje finančnih sredstev tistim posameznikom, ki so bili blizu državnemu vodstvu ob njeni ustanovitvi, torej tudi sedanjemu vodstvu. Po oceni SNS mora odgovornost za nezakonito poslovanje, prodajo in nakup SIB banke prevzeti vlada, ki je zadnjih deset let preko svojih državnih ali paradržavnih institucij omogočala ali tolerirala dogajanje v banki.
"Potekajoča seja je le prvi korak pri odkrivanju morebitnih nepravilnosti, ki so se zgodile pri nakupu SIB banke," je dejal Bogomir Vnučec (SMS) ter napovedal, da bodo poslanci SMS podprl predlagane sklepe odbora za finance.
Kot je v imenu opozicijske poslanske skupine Nsi opozoril Andrej Bajuk (NSi), nosi največjo odgovornost za dogajanja v SIB banki zagotovo Banka Slovenije. V skladu z zakonom o bančništvu bi morala Banka Slovenije med drugim pozorno spremljati delovanje nadzornega sveta SIB banke in ugotavljati, ali ta izpolnjuje svoje zakonske dolžnosti, pa tega ni storila. Obenem je Banka Slovenije "gojila zelo nenavaden odnos tudi do zunanjega pooblaščenega revizorja", je dejal Bajuk. Vprašal se je, kako bo in ali sploh bo postavljen nadzor nad revizorjem v primeru SIB banke. Poraja se namreč sum o (ne)odvisnosti revizorske stroke in prevladuje prepričanje, da suma o povezanosti revizorja z upravo SIB banke ne bo nihče preveril. Prav tako se, kot je dejal Bajuk, v tem primeru poraja tudi sum o (ne)odvisnosti pooblaščenega cenilca vrednosti banke. Opozicijski poslanec je opozoril tudi na pomanjkljivosti pri delovanju agencije za trg vrednostnih papirjev ter na luknjičasto zakonodajo na tem področju. Za neusklajenost in nedorečenost zakonodaje je po njegovem odgovorna vlada oziroma finančni ministri, deloma pa tudi državni zbor.
Vodja poslanske skupine SLS Janez Podobnik je uvodoma pohvalil nastop Janeza Janše (SDS), zaradi določenih novih dejstev, ki jih je predstavil, pa bi morali ustrezno dopolniti pripravljene sklepe, ki naj bi jih po končani obravnavi sprejel državni zbor. Podobnik je znova spomnil na veliko odgovornost državnega zbora, ki je na podlagi ustave formalni nadzornik Banke Slovenije. Če Slovenijo res obvladujejo "prijateljske mreže", ki jih lahko poimenujemo kar "politična korupcija", potem je to alarm tako za državni zbor in vlado kot tudi za Banko Slovenije, saj morda SIB banka ni osamljen primer.
Andrej Vizjak je predstavil stališče poslanske skupine SDS in pri tem poudaril, da je primer nakupa SIB eden v nizu nepravilnosti v delovanju države in lokalnih skupnosti, ki jim je skupno to, da se uspe peščica privilegiranih posameznikov s politično podporo okoristiti in zlorabiti položaj na račun davkoplačevalcev. Centralna banka je po njegovih trditvah vedela za slabo poslovanje banke, kljub temu pa je izdala odločbe za pridobitev kvalificiranega deleža. Tako je "šlo za sanacijo z javnimi sredstvi, ob tem pa se je še dobro zaslužilo". Zelo nevarno in zaskrbljujoče je po Vizjakovem mnenju to, da ob vseh znanih dejstvih in obsodbah Banka Slovenije ne čuti posebne odgovornosti in celo navaja, da so bili ob nakupu SIB s strani Energetike izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo dovoljenja. Med drugim pa se je Vizjak še vprašal, kako razvijati tako majhen finančni trg, kot je Slovenija, če lahko nekateri na neorganiziranem trgu na nezakonit način in z notranjimi informacijami dobro zaslužijo.
Majda Širca (LDS) pa je med drugim poudarila, da se največja koalicijska poslanska skupina LDS ne izogiba razpravi o aferi SIB, nekoliko sporen pa se jim zdi okvir, saj razprava temelji na domnevah in nasprotujočih si trditvah. Ob pomanjkanju ustreznih podatkov je težko razpravljati o spornem nakupu SIB, je dejala Širca. Izrazila je zaskrbljenost, ker preiskovalna komisija za razjasnitev vseh postopkov v zvezi z domnevnimi nepravilnosti v SIB, katere ustanovitev so predlagali mestni svetniki, ni zaživela.
