Predsednik državnega zbora Borut Pahor je po srečanju z jugoslovansko delegacijo na novinarski konferenci povedal, da so med odprtimi vprašanji največ pozornosti posvetili nasledstvu, pri čemer so z zadovoljstvom ugotovili, da bosta oba parlamenta okvirni sporazum o nasledstvu uvrstila na zasedanje še to jesen. Odbor DZ za zunanjo politiko bo o njem razpravljal že to sredo.
Glede sporazuma o nasledstvu je Mičunović na novinarsko vprašanje sicer pojasnil, da parlament ZRJ še čaka na vložitev sporazuma v postopek s strani vlade, izrazil pa je pričakovanje, da bo skupščina o njem razpravljala še to jesen. Izrazil je še mnenje, da bi Slovenija in ZRJ lahko hitreje sklepali dvostranske sporazume, kar bi bilo mogoče doseči z dobro voljo. Med njimi naj bi bil tudi sporazum o vzpostavitvi letalskega prometa.
Mičunović je po pogovorih s slovensko parlamentarno delegacijo prav tako izrazil zadovoljstvo, saj po njegovem mnenju Slovenija in ZRJ začenjata etapo najboljših odnosov. Izpostavil pa je tudi pomen navzočnosti Slovenije na jugoslovanskem tržišču, kot tudi njen pomen kot gospodarske partnerice z razvito tehnologijo.
Ob obisku glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carle del Ponte v Beogradu je Mičunović na novinarsko vprašanje še pojasnil stališče Beograda do sodelovanja s sodiščem. Po njegovih besedah sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem ni vprašljivo, potreben je le dogovor o načinu izročitve obtožencev. Mičunović tako ni znal odgovoriti, ali bodo 15 Srbov, med katerimi je kar nekaj nekdanjih visokih funkcionarjev proti katerim je haaško tožilstvo že spisalo obtožnice, predali tako kot so Miloševića, ali pa bodo najprej sprejeli poseben zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem. O tem bo namreč najprej potrebno doseči soglasje koalicijskih strank.
Mičunović je sicer izjavil, da želijo pomagati haaškemu tribunalu, vendar mora tudi Haag pomagati njim, ne pa ustvarjati napetosti. Aretacija Miloševića je namreč povzročila eno največjih političnih kriz, čemur bi se zdaj radi izognili. Beograd si želi preiskave vseh zločinov, vendar bodo vojnim zločincem sodili tudi doma, je še dejal Mičunović ter ob tem spomnil, da so si na Kosovu umazali roke tudi vojaki Nata. Zato zahtevajo, da haaško sodišče začne preiskovati zločine, ki so se po prihodu Nata zgodili na Kosovu.
Predsednik DZ Pahor je ob tem spoštovanje pravic manjšin izpostavil kot ključno pri reševanju problema ne samo Albancev v ZRJ ampak tudi drugod v JV Evropi. Ob tem je še izpostavil dialog in spoštovanje različnosti, tudi nacionalne, kot edinega načina za trajno rešitev vseh problemov in sporov na tem območju ter za dosego trajnega in stabilnega miru v JV Evropi.
Predsednika zbora državljanov skupščine ZRJ Dragoljuba Mičunovića je sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. Sogovornika sta v pogovoru, v katerem sta govorila predvsem o razvoju dvostranskih odnosov, pa tudi o razvoju v ZRJ, ocenila, da je obisk pomemben za hitrejše vzpostavljanje stikov in nadgradnjo odnosov. Govorila sta tudi o razvoju dogodkov v ZRJ in poteku reform v tej državi, vstopanju ZRJ v mednarodno skupnost in aktualnih razmerah v Jugovzhodni Evropi s posebnim poudarkom na razmerah v Makedoniji.
