Poslance bo v preiskavi zanimalo, zakaj se je ta medicinska oprema v Sloveniji v preteklosti prodajala po veliko višjih cenah kot na tujih trgih in zakaj slovenski javni zavodi niso uporabljali ugodnejših tujih dobaviteljev. Ugotavljali bodo tudi odgovornost tistih, ki so omogočili nakup po tako visokih cenah.
Porabili 4,2 milijona evrov namesto 900.000 evrov
Poslanka SDS Jelka Godec je v imenu predlagatelja opozorila, da so bile cene za popolnoma iste žilne opornice v dveh bolnišnicah v Sloveniji različne, Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana pa je leta 2012 za nakup žilnih opornic porabil več kot 4,2 milijona evrov pri domačem dobavitelju, medtem ko bi enake opornice pri tujem dobavitelju porabil 900.000 evrov.
Jernej Vrtovec (NSi) pa je dodal, da je vlada lastnik UKC Ljubljana in je s tem polno odgovorna za odtekanje denarja v zasebne žepe iz kliničnega centra. Ob tem je opozoril tudi na problem, da v preteklih koruptivnih zgodbah v zdravstvu nihče ni bil obsojen.
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je pojasnil, da so primer žilnih opornic izpostavili zato, ker je "najbolj pereč, najbolj viden in najbolj eklatanten". Na podlagi preiskave enega takšnega primera bi lahko po njegovih besedah preventivno delovali tudi na drugih področjih in pokazali, kako pravilno izpeljati javno naročilo. "Gre za razbitje teh mrež, ki obvladujejo javna naročila in pa seveda tiste pomagače, ki so v obliki beloovratniških kriminalcev omogočili, da se finančni tok zakrije in se denar spelje drugam," je dejal.
Dvom v parlamentarne preiskave
Jani Möderndorfer (SMC) pa se boji, da bo to le še ena izmed mnogih parlamentarnih preiskav, ki bo končala usodo, tako kot so jo vse do sedaj. Opozoril je, da javnih razpisov ne izvajajo javni funkcionarji, tako da politične odgovornosti s parlamentarno preiskavo ne bodo našli.
Tudi poslanec DeSUS Tomaž Gantar meni, da parlamentarne preiskave prepogosto predstavljajo le brezzobega tigra, ki ne pripeljejo dlje od medsebojnega političnega obračunavanja pred kamerami. Zato dvomijo, da bodo s parlamentarno preiskavo prišli do takšnih zaključkov, ki bi resnično pomenili korak naprej pri obvladovanju korupcije, bodisi v zdravstvu ali pa v državi nasploh.
Po mnenju poslanke SD Bojane Muršič pa je ustanovitev preiskovalne komisije priložnost, da se terja odgovornost za korupcijo v zdravstvu. "In če je namen odreditve parlamentarne preiskave res iskren, verjamemo, da bo naš skupen cilj obsodba teh praks, ki jih bomo tudi jasno opredelili kot nesprejemljive ter se zavezali, da bomo naredili vse, da jih presežemo," je dejala.
Poslanec ZL Miha Kordiš pa je dejal, da sicer nimajo nobenih zadržkov do tega, da se razišče gospodarnost nabave žilnih opornic, imajo pa hude zadržke do tega, "da preiskavo vodijo stranke, ki so vodile vlado točno v letih, ko je bila afera javno razkrita". Pri tem je izpostavil vlado Janeza Janše in vlado Alenke Bratušek.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi sicer določa, da mora DZ po odreditvi preiskave najpozneje na prvi naslednji seji DZ ustanoviti preiskovalno komisijo. V komisiji imajo vse poslanske skupine enako število članov, predsednik pa se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.