Patria: Zaradi varovanja podatkov komisija ostala brez odgovorov

Komisija DZ, ki preiskuje ozadje zadeve Patria, je na današnji seji zaslišala Andreja Plausteinerja, ki je bil kot direktor urada za preprečevanje pranja denarja obveščen o depeši finskega Interpola.

Prav nanj je Interpolov kriminalist Igor Tofant prevalil odgovornost za založeno depešo, v kateri so avstrijski preiskovalci zahtevali podatke o denarnih transakcijah v zadevi Patria. Vendar pa Plauštajner pred komisijo ni odgovarjal, ker ga vlada še ni odvezala molčečnosti.

"O tajnih podatkih tako ali tako ne smem govoriti, dokler me vlada ne odreši dolžnosti varovanja podatkov. Te odrešitve dolžnosti še nisem prejel, tako da če bodo vprašanja o teh tajnih podatkih, niti ne smem odgovarjati," je dejal.

"Bistvo novinarja je, da obvešča javnost"

Novinar Blaž Zgaga je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje ozadje zadeve Patria, pojasnil, da so po njegovem vedenju koruptivne prakse na obrambnem ministrstvu od leta 1991 pogoste. Zgaga tudi verjame, da sta s finskim kolegom Magnusom Berglundom dobro opravila svoje delo, saj postopki v zvezi s korupcijo potekajo v treh državah.

Nekdanji novinar Dela in Večera je razložil, da so nakupi zaupne narave izvzeti iz sistema javnega naročanja, tak sistem pa po njegovih besedah dopušča veliko možnosti za korupcijo. Po njegovem "mnenju in vedenju" je šlo v primeru razpisa za nakup oklepnikov 8X8 za razpis, "ki ima katastrofalne posledice za slovensko vojsko". Kot je dejal, je bil postopek nakupa izredno slabo voden in poln nepravilnosti, spomnil pa je tudi na ugotovitve policije in tožilstva treh držav, da je prišlo tudi do korupcijskih kaznivih dejanj.

Razložil je, da sta s finskim novinarjem Berglundom, avtorjem oddaje Resnica o Patrii, v stik stopila maja 2008. Dejal je, da sta preiskovala isto zadevo, vsak v svoji državi, njuno čezmejno sodelovanje pa je vodilo k velikemu uspehu. Lani spomladi je namreč v Ženevi o zadevi Patria predaval na konferenci mednarodne mreže preiskovalnih novinarjev. In če z Berglundom ne bi izpolnjevala novinarskih standardov, ju v Ženevo ne bi povabili, je prepričan Zgaga. Spomnil je tudi, da je Berglund eden najuglednejših novinarjev, za oddajo je tudi dobil nagrado.

Med zaslišanjem ga je predsednica komisije Eva Irgl vprašala, ali je on Berglunda vodil po Sloveniji, Zgaga pa ji je odgovoril, naj tovrstnih izrazov ne uporablja, saj je šlo za sodelovanje.

Irglova je Zgago povprašala še, ali je on Berglundu sugeriral, da je tedanji predsednik vlade Janez Janša prejel podkupnino od Patrie, kar je bila tudi ena od navedb v oddaji. Zgaga je pojasnil, da on tega ni storil, je pa prepričan, da je Berglund imel utemeljen razlog, "da je objavil, kar je".

Ker ga je Irglova večkrat vprašala, ali je bil Janša obsojen v zadevi Patria, je Zgaga pojasnil, da novinarji ne pišejo samo na podlagi pravnomočnih sodb. V takem primeru po njegovem mnenju novinarstva ne bi bilo, ampak bi imeli stenografe, ki bi prepisovali sodne odločbe. "Bistvo novinarja je, da obvešča javnost. Ko nekaj izve, mora to preveriti, in ko preveri, stoji za objavo," je pojasnil.

Zaradi izteka časa je morala Irglova zaslišanje Zgage prekiniti.

Zimiča zaslišali za zaprtimi vrati

Za javnost pa je bilo v pretežnem delu zaprto zaslišanje kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča. Zimič je v uradnem zaznamku leta 2008 pisal o delno zanesljivem podatku, da naj bi direktor podjetja Progresija Andrej Lasbaher povedal znancem, da je od poslovneža Walterja Wolfa prejel dva milijona evrov za izhajanje brezplačnika Slovenski tednik. Svojega vira na odprti seji ni razkril, je pa zanikal, da je uradni zaznamek politično motiviran.