Voditelji članic Evropske unije so po trdnih pogajanjih in dvostranskih pogovorih le dosegli dogovor o ustavni pogodbi, ni pa jim uspelo doseči dogovora o imenovanju novega predsednika Evropske komisije. Odločitev so po besedah predsednika EU Bertia Aherna preložili le za nekaj dni. Ahern, je namreč po koncu vrha napovedal, da želi imenovanje naslednika Romana Prodija zagotoviti še v času irskega predsedstva povezavi, to je do 30. junija.
Patten in Verhofstadt odstopila od kandidature
Glavna kandidata za položaj predsednika EK, ki bo prost od 1. novembra letos, belgijski premier Guy Verhofstadt in evropski komisar za zunanje zadeve, Britanec Chris Patten, nista več v igri, je potrdil Ahern. Oba sta ga namreč obvestila, da odstopata od kandidature. "Irsko predsedstvo sem obvestil, da nisem več na voljo," je ob koncu vrha dejal sam Verhofstadt.
Kdo je zdaj najresnejši kandidat v igri, Ahern ni povedal. Kot je pojasnil se voditelji o tem v petek sploh niso pogovarjali. <"Ob pogajanjih o ustavi sem na to preprosto pozabil," je dodal.
Najresnejša kandidata Portugalec in Francoz
Ob Verhofstadtu in Pattnu so se sicer v bitki za položaj omenjala tudi druga imena, prav ob koncu najresneje dve povsem novi - gre za portugalskega premiera Joseja Manuela Duraa Barrosa in francoskega zunanjega ministra Michela Barniera.
V igri naj bi bila še vedno tudi imena, kot so danski premier Anders Fogh Rasmussen, avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, evropski komisar za pravosodje in notranje zadeve, Portugalec Antonio Vitorino, ter celo unijin zunanjepolitični predstavnik, Španec Javier Solana. Slednjemu bi vrh sicer moral podaljšati mandat, vendar se to ni zgodilo.
Slovenija je podpirala Verhofstadta
Na Verhofstadtu in Pattnu so se sicer oba dneva vrha preverjale moči posameznih skupin članic. Prvega kandidata sta odločno zagovarjali Nemčija in Francija, prav tako odločno pa mu je nasprotovala šesterica drugih držav na čelu z Veliko Britanijo. Bila je dovolj velika, da je podporo Belgijcu lahko preprečila, a hkrati premajhna, da bi jo zagotovila Pattnu.
Slovenija je svojo podporo v tej bitki izrekla Verhofstadtu, čeprav ne javno. Belgijski premier je namreč po političnem prepričanju blizu vladajoči slovenski stranki, LDS, gre za liberalno opcijo. Je pa v tej zvezi na račun Slovenije v Bruslju prišlo celo do manjše zmede - britanski viri so državo namreč v določenem trenutku izpostavili kot podpornico Pattna, pri tem pa jo zamenjali s Slovaško.