Ob tem se je Paulinova zavzela za izboljšanje sodelovanja med slovenskimi in tujimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito živali. Paulinova je sicer 21. maja podpisala Manifest o zaščiti živali v Evropski uniji, ki ga je Društvo za zaščito živali Ljubljana ponudilo v podpis 91 slovenskim kandidatom za poslance v Evropskem parlamentu. Manifest je doslej podpisalo le sedem kandidatov iz vrst SDS, ZLSD, SLS, Stranke ekoloških gibanj, stranke Slovenija je naša ter liste SMS in Zelenih Slovenije.
Po mnenju Paulinove imata nasilje nad ljudmi in nasilje nad živalmi skupen izvor, to je izživljanje nad šibkejšim. Odnos do živali odraža siceršnjo kulturo odnosov, ki vladajo v neki družbi, je dejala Paulinova. Dodala je, da je problem nasilja vsesplošen problem, ki prizadeva tako ljudi kot živali. Številne humanitarne organizacije tako vsak dan poročajo o novih primerih nasilja v družini, ki je po besedah Paulinove prevladujoča in obenem najmanj kaznovana oblika kršenja človekovih pravic. "Krutost je krutost, ne glede na to, ali se izvaja nad človekom ali nad živaljo. Nasilje je eno samo, ne glede na to, kje, kdaj in kako se izvaja. Mučitelj mora biti ustrezno kaznovan, saj je to edini način, da se kot družba zavarujemo pred posamezniki, ki svoje frustracije izživljajo z mučenjem drugih bitij. Kazni, ki jih obstoječa zakonodaja predvideva za mučenje živali, niso ustrezne. Zato se zavzemam za strožje kazni za mučenje živali in po zgledu nekaterih najrazvitejših držav za oblikovanje posebne nadzorne službe za hitro posredovanje v primeru mučenja živali. Kajti nadzor nad ravnanjem z živalmi zaradi obsežnosti krutega znašanja nad živalmi ne more biti prepuščen zgolj prostovoljcem in nevladnim organizacijam," pa je Paulinova pojasnila svoje zavzemanje za strožje kazni za mučenje živali.
