Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih od 1. aprila prilagojene

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so ugotovili, da so februarja za oskrbo v domovih za starejše občane plačali 12,2 milijona evrov več od načrtovanega zneska. To se je po njihovem mnenju zgodilo zaradi previsokih pavšalov, ki jih ZZZS plačuje domovom. V zavodu poleg tega dvomijo o ustreznosti prevedbe stanovalcev v sistem dolgotrajne oskrbe s 1. decembrom lani in o ustreznosti razvrstitve stanovalcev v kategorije dolgotrajne oskrbe.

Minister je v izjavi za novinarje pred današnjo sejo skupščine ZZZS znova zanikal trditve, da so cene štirikrat višje od predvidenih. Poleg tega je opozoril, da so bile pavšalne cene določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci in Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije.

Ureditev dolgotrajne oskrbe in plačevanje v prehodnem obdobju po pavšalu po njegovih besedah ne pomeni nobenih podražitev. "To nikakor ne ukinja pravic in nikakor ne vpliva na cene storitev za uporabnike. V praksi ne vpliva na dolgotrajno oskrbo," je zatrdil.

Po njegovih besedah je pričakovano, da se začetne projekcije prilagajajo realnim podatkom s terena. Struktura in število uporabnikov se razlikujeta od prvotnih ocen, kar sam vidi kot normalen del uvajanja vsakega novega sistema. "Projekcije so izhodišče, realna slika pa se pokaže šele v praksi," je dodal.

Večja poraba sredstev v tej fazi po njegovem pojasnilu ne pomeni težave sistema, ampak odraža vključitev več ljudi v sistem od prvotno predvidenih. To se mu zdi pozitivno. Kot je dodal, gre za "jasen pokazatelj zaupanja ljudi v sistem, ki jim prvič zagotavlja varnost in pravice".

Na seji skupščine ZZZS pa je povedal, da so 20 domov za starejše že pozvali, naj podrobno pojasnijo razlike med predvidenim in dejanskim številom uporabnikov po posamezni kategoriji oskrbe. Če so posamezni zavodi ali njihova vodstva ravnala nepravilno ali izigrala pravila sistema, bodo morala za to prevzeti odgovornost, je povedal.

Kot je še opomnil, se je v primerjavi s stanjem pred 1. novembrom, na podlagi katerega je bila pripravljena avtomatična prevedba stanovalcev domov v dolgotrajno oskrbo, najbolj povečalo število stanovalcev v kategoriji, kjer potrebujejo bolj zahtevno oskrbo. Ugotavlja, da so imeli domovi različno prakso pri uvrščanju v posamezne kategorije in ni bilo enotnega sistema. "Torej se tudi tu kaže, da je bila vpeljava dolgotrajne oskrbe nujna za vzpostavitev transparentnega sistema," je dejal novinarjem.

Skupščina ZZZS je ministrstvo danes s sklepom pozvala, naj pripravi podrobnejšo analizo kalkulativnih elementov pri izračunu pavšalnih cen. Prav tako naj pripravi spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bodo zagotovile, da bodo vsi upravičenci do dolgotrajne oskrbe obravnavani enako ne glede na to, kdaj so vstopili v sistem. Poleg tega pa naj se tudi zagotovi nadzor nad spremembami pri razvrščanju v kategorije dolgotrajne oskrbe, so sklenili.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zagotavlja, da je število stanovalcev v najvišjih kategorijah v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi. Podobno je stanju pred prevedbo stanovalcev v novi sistem dolgotrajne oskrbe s 1. decembrom lani, so poudarili.

Tabela za prevedbo stanovalcev ob prehodu v novi sistem, ki je del sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, po njihovih navedbah določa, da se stanovalci v I. kategoriji po zakonu o socialnem varstvu prevedejo v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Stanovalci v II. kategoriji po prejšnjem sistemu se prevedejo v 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe, stanovalci kategorije III.a po prejšnjem sistemu v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe, stanovalci III.b in IV. kategorije po prejšnjem sistemu pa v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Podatki za 31. januar po opozorilu skupnosti jasno kažejo, da število stanovalcev, ki so po prevedbi v najvišjih kategorijah dolgotrajne oskrbe, ne odstopa pomembneje od števila stanovalcev v najvišjih kategorijah v prejšnjem sistemu po zakonu o socialnem varstvu. Število stanovalcev v 5. kategoriji dolgotrajne oskrbe je le malenkost višje v primerjavi s III.b in IV. kategorijo po starem sistemu. Število stanovalcev v 4. kategoriji dolgotrajne oskrbe pa je celo občutno nižje kot v kategoriji III.a po prejšnjem sistemu.

Kot poudarja sekretar skupnosti Denis Sahernik, je bilo že v prejšnjem sistemu junija 2025 v kategorijah III.a, III.b in IV. uvrščenih približno 60,9 odstotka stanovalcev. Po prevedbi s 1. decembrom 2025 je bil delež stanovalcev v najvišjih kategorijah dolgotrajne oskrbe januarja letos le malenkost višji. Znašal je približno 61,8 odstotka. To pa je tudi v skladu z dolgoročnimi trendi, saj se zdravstveno stanje stanovalcev s časom slabša.

Skupnost prav tako nasprotuje "ad hoc spreminjanju višine pavšala brez vnaprej izdelane metodologije določanja cen storitev". Izvajalci dolgotrajne oskrbe namreč po njihovih besedah ocenjujejo, da zdaj določena višina pavšala pokriva dejanske stroške pri izvajanju storitev, medtem ko v preteklosti večino časa ni bilo tako, ker je bila cena bivanja v domu zaradi političnih razlogov postavljena prenizko.