'Dokumentacija je boleča, ker vidiš, kako se je upravljalo z epidemijo'

Kot je pojasnil Pavšič, so na peti nujni seji preiskovalne komisije, ki preiskuje ukrepe v povezavi s koronavirusom, formalno zaključili pripravljalna preiskovalna dejanja. "Zdaj se začne dokazni postopek," je dejal in pojasnil, da bodo na naslednji, torej prvi redni seji, začeli z izvajanjem dokazov, torej zaslišanjem petih prič. 

Preiskovalna komisija bo 2. julija začela zaslišanja. Zaslišati namerava izvedenca Ivana Eržena, kot priče pa nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 in zdaj vodjo svetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojano Beović, v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Maria Fafangla, epidemiologinjo Majo Sočan in premierja Janeza Janšo.

Pavšič je pojasnil, da bo kot prvi od prič spregovoril prof. dr. Ivan Eržen, ki je tudi podal izvedensko mnenje glede pravočasnosti, ustreznosti, sorazmernosti in drugih aspektov ukrepov v borbi z epidemijo covida-19. "Potem pa nadaljujemo predvsem s stroko. Upam, da se nam bo na koncu zaslišanj pridružil tudi aktualni predsednik vlade, ki je zadevo tudi vodil oz. prevzel odgovornost za upravljanje z vsem skupaj," je dejal Pavšič. 

"Kar smo lahko na komisiji zaključili, je, da smo prejeli zelo obsežno gradivo, ponekod zelo konfuzno," je dejal in dodal, da je bilo njemu osebno na trenutke zelo boleče prebirati to dokumentacijo. "Ker na koncu vidiš, kako se je s to epidemijo upravljalo," je dejal. "Kakršne koli vsebinske zaključke bomo seveda povlekli po zaključku dokaznega postopka," je še dejal. 

Pridobili so tudi izvedensko mnenje prof. dr. Ivana Eržena, za katero upajo, da bo postalo javno. Pavšič je že v sredo podpisal zahtevo, da se iz dokumenta umakne vse stopnje varovanja podatkov, ker, kot pravi, ne vsebuje nobenih varovanih podatkov, vsebuje pa strokovno mnenje enega vodilnih evropskih epidemiologov in edinega sodnega izvedenca v Sloveniji za to področje. "Tako da si bo javnost lahko sama ustvarila mnenje. Kakšna je politična odgovornost vodilnih skozi celoten proces upravljanja epidemije, pa je seveda spet stvar dokaznega postopka," je zaključil. 

Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB ustanovljena 27. oktobra. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca. Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.