Objaviti fotografijo na spletu se zdi dandanes ob vsesplošnem življenju prek družbenih omrežij nekaj povsem vsakdanjega. Marsikdo tako v prepričanju, da bodo fotografijo videli le prijatelji in družina, to deli brez večjega pomisleka. Vendar pa pri Informacijskem pooblaščencu izpostavljajo, da digitalni svet deluje drugače.
"Kar je enkrat objavljeno, lahko v nekaj sekundah zakroži daleč izven našega nadzora ... in posledice so lahko vse prej kot prijetne," opozarjajo.
Ena fotografija, tisoč komentarjev
"Predstavljajte si, da vaša fotografija v kopalkah, ki je nastala na dopustu, daleč od oči vaših sodelavcev, prijateljev in znancev, po pomoti pristane v napačnem skupinskem klepetu. V nekaj minutah se razširi po hodnikih, telefonih in zaslonih. Smeh in komentarji iz zasebnega trenutka hitro postanejo spletni spektakel. Lekcija? Pazi, kaj deliš na spletu, da se ti ne smejijo vsi na planetu," slikajo scenarij, ki v resnici ni tako nemogoč.
Čeprav so takšni primeri lahko smešni, pa opozarjajo, da je v primerih, ko gre za bolj občutljive vsebine ali intimne trenutke, šale hitro konec. Pri odraslih zadrega običajno lažje mine, pri otrocih pa so posledice lahko veliko hujše.
'Premisli, preden deliš'
Otroci pogosto verjamejo, da imajo popoln nadzor nad tem, komu pošljejo fotografijo, oziroma nad tem, kdo vse jo lahko vidi. Vendar pa "njihova naivnost, nezrelost in vpliv vrstnikov pogosto vodijo v nepremišljeno deljenje".
"Vsaka objava fotografije, lastne ali tuje, zahteva previdnost, saj lahko posledice hitro presežejo prvotni namen," poudarjajo pri Informacijskem pooblaščencu. Opominjajo, da se lahko tudi nedolžna šala hitro spremeni v pritisk, zbadanje ali celo izsiljevanje.
Kot pravijo, mnogi mladostniki po takih izkušnjah izgubijo občutek varnosti, se zaprejo vase in se začnejo izogibati družbi.
Ob tem v digitalnem svetu objavljene ali deljene fotografije pogosto ostanejo dosegljive dlje, kot si oseba morda želi, posledic pa ni mogoče vedno izničiti. Zato tudi mladostnikom svetujejo: "Pazi, kaj deliš naokoli, da se ti ne smejijo vsi na šoli."
Tudi odrasli pogosto delijo preveč
Starši in učitelji pogosto objavljajo fotografije otrok iz ponosa, veselja ali želje po deljenju lepih trenutkov. A le redko se ob tem vprašajo, kako se bo otrok ob teh podobah počutil čez nekaj let, ko bo starejši in morda manj navdušen nad tem, da so njegovi zasebni trenutki ostali na ogled celemu svetu.
"Fotografija ni zgolj lep spomin, temveč osebni podatek, ki razkriva, kje je otrok, s kom se druži in v kakšnem stanju je. Dobra namera ne pomeni, da posledic ni," opozarja Pooblaščenec. Kot pojasnjuje, namreč vsaka objava ustvari digitalno sled, ki lahko otroka spremlja še dolgo v odraslo življenje.
Digitalni svet nam sicer vsak dan ponuja neskončne priložnosti za deljenje, a hkrati zahteva več premisleka kot kdaj koli prej. Kar danes deluje zabavno in neškodljivo, se lahko namreč že jutri spremeni v neželeno pozornost, nelagodje, sram ali resno stisko.
Tudi če fotografijo kasneje izbrišemo, je lahko ta shranjena drugje, posredovana naprej ali celo spremenjena. "Vsak klik 'deli' pa lahko sproži verigo dogodkov, ki jih ni več mogoče nadzorovati in pogosto se ne konča tako, kot smo si predstavljali," še dodajajo.
Kaj pa, če gre kaj narobe?
Če kljub previdnosti pride do neprimerne objave fotografij, obstajajo poti za ukrepanje. Odrasli in otroci, starejši od 15 let, lahko od družbenega omrežja ali spletne strani sami zahtevajo izbris, mlajši pa s pomočjo ali posredovanjem staršev ali skrbnikov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.