Pazite na spletne goljufe, ki v resnici ne potrebujejo pomoči

Spletni goljufi so izjemno inovativni: nenehno spremljajo družbene in naravne razmere ter jih uporabijo pri izvrševanju novih oblik goljufij. To storijo tako, da si izmislijo različne scenarije, vse z namenom, da bi od tega imeli premoženjsko korist.

Goljufi lahko trenutne razmere izkoristijo tako, da ponujajo izdelke, ki so potrebni ob sanaciji poplav (na primer škornje, rokavice, orodje, stroje ipd.), v nadaljevanju pa teh po opravljenem plačilu ne dostavijo.

Druga mogoča oblika goljufije je, da se goljufi izdajajo za kupca, ki na spletu kupuje blago. S pojasnilom, da blaga zaradi oteženega dostopa zaradi poplav ne morejo prevzeti, prodajalca prepričajo, da v lažen spletni obrazec vpiše vse podatke svoje plačilne kartice, na katero bi domnevno v nadaljevanju nakazali sredstva. Tako posredovani podatki plačilnih kartic so nato lahko zlorabljeni. Zato policisti opozarjajo, naj prodajalci ob prodaji ne posredujejo svojih podatkov o bančnih karticah; kupcu naj sporočijo le številko bančnega računa, kamor se nakaže kupnina.

Lažni profili na družbenih omrežjih 

Policisti opozarjajo tudi na morebitne lažne profile na družbenih omrežjih, ki pozivajo ljudi k temu, da donirajo denarna sredstva. Pri tem spletni goljufi lahko uporabijo tako profile lažnih fizičnih oseb kot drugih organizacij, ki dejansko obstajajo.

Občanom svetujejo, da se za kakršne koli finančne donacije obrnejo na uradne institucije in organe, pri čemer lahko predhodno sami na spletu preverijo resničnost in obstoj imetništva bančnih računov.

Hkrati odsvetujejo kakršna koli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam, nakazila na neznane tuje bančne račune, nakazila sredstev v virtualnih valutah in druga mednarodna plačila (npr. Western Union in Money Gram).

Policija tovrstna ravnanja preiskuje kot kaznivo dejanje Goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je nujno potrebno, da oškodovanec zadevo prijavi. Zato občanom svetujejo, da ob morebitnem finančnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (npr. elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne telefonske številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in zadevo čim prej prijavijo na najbližjo policijsko enoto ter o tem obvestijo svojo banko.