Z začetkom novega šolskega leta, ki si ga bo še posebej zapomnilo 17.580 prvošolčkov, se vrača tudi vrvež v promet. Kot sta na današnji skupni novinarski konferenci ob začetku šole dejala in v skupno izjavo zapisala šolski minister Milan Zver in notranji minister Dragutin Mate, naj bodo v naslednjih dneh vsi še posebej pozorni in previdni, spoštujejo prometne predpise, razmislijo o vedenju na cesti, otrokom pa naj bodo zgled.
Letos v šolo manj otrok
Osnovnošolski prag bo letos prestopilo 168.629 otrok, od tega 17.580 prvošolčkov. Precej manj jih bo prestopilo srednješolskega, namreč 101.000 srednješolcev. Podatki kažejo, da se bo letos odpravilo v šole manj otrok kot minula leta, zaskrbljeno ugotavlja Zver in dodaja, da je poleg demografskega upada treba upoštevati tudi nesreče v prometu - samo letos jih je med mladini do 18 leta umrlo 12, lani pa čez leto 15 otrok. ž
Tudi Mate je opozoril, da so otroci v prometu zelo nepredvidljivi, zato morajo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Tudi letos bodo policisti zagotavljali varnost otrok: pregledali so že prometno signalizacijo v okolici šol, opravili razgovore z vodstvi šol, pregledali vozila, ki prevažajo otroke v šolo itd. V naslednjih dneh bodo opozarjali malčke, kako in kdaj čez cesto, že z navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh pa bodo prispevali k umirjanju prometa, pravi Mate. Sicer pa bo letos na šolskih poteh in v okolici šol več najmlajših šolarjev z rumenimi ruticami: poleg prvošolčkov jih bodo imeli tudi drugošolčki.
Novo šolsko leto prinaša spremembe
Sicer pa novo šolsko leto prinaša tudi nekaj novosti v zakonodaji in spremembe nekaterih pravilnikov. Poleg novele zakona o vrtcih, ki sicer usklajuje kazenske določbe z zakonom o prekrških, je sprejet tudi pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki nadomešča do sedaj veljavno odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Prinaša denimo nove določbe, s katerimi se spreminjajo sedaj veljavni normativi, ki določajo delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, število oddelkov za sistemiziranje tehničnega delavca ter normativ za čistilca.
Največ sprememb v osnovnem šolstvu prinaša novela zakona o osnovni šoli, ki se nanaša na nacionalno preverjanje znanja: ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja obvezno, ob koncu prvega obdobja pa takega preverjanja ni več. Pri tretji triadi se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in tretjega predmeta, ki ga določa minister. Dosežki ekstercev so le dodatna informacija o znanju učencev. Po novem dosežek pri ekstercu v 9. razredu ni več v funkciji združevanja ocene ter tako ne vpliva več na oceno posameznih predmetov v 9. razredu in na zaključevanje osnovne šole. Zaradi teh sprememb je nastal tudi nov pravilnik nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli.
V pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli je nova določba, da učenci 14 dni pred ocenjevalno konferenco ne pišejo izdelkov za oceno, razen če gre za ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov. Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku oziroma polovica ali več izdelkov v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka, ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in ponovnega pisnega ocenjevanja ne želijo.
Tudi srednješolci so dobili nov pravilnik o ocenjevanju znanja v srednji šoli, ki po besedah šolskega ministra bolj poudarja javnost ocenjevanja. Zver je opozoril, da bo prišlo do celovite prenove višješolskih študijskih programov, poskušalo pa se bo uvesti čim večjo avtonomijo takega šolstva.
Četrtina ravnateljev ne izpolnjuje pogojev
Kar četrtina osnovnošolskih ravnateljev ne izpolnjuje pogojev določene v 53. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Po zakonu je za ravnatelja javne šole lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in ima opravljen ravnateljski izpit.
Kljub temu, da nekateri nimajo ustrezne izobrazbe, jim zakon omogoča, da lahko opravljajo funkcijo ravnatelja trajno oziroma do konca delovne dobe. Tako so lahko v skladu s prvim odstavkom 145. člena ZOFVI za ravnatelje šol imenovani kandidati, ki so na dan uveljavitve zakona (do marca 1996) imeli srednjo izobrazbo, petindvajset let delovne dobe in so opravljali funkcijo ravnatelja (ali pomočnika ravnatelja) dva mandata. Takrat je zakon upošteval za ustrezne kandidate za ravnatelje tudi tiste, ki so imeli višješolsko izobrazbo, a so izpolnjevali pogoje glede števila let delovne dobe oziroma števila mandatov. Takih je še 35 ravnateljev (7,8 odstotka vseh), v OŠ s prilagojenim programom so še štirje taki ravnatelji, v glasbenih šolah pa še dva. V vzgojnih zavodih ni takih ravnateljev.
