Ostro nad strokovne posvete o šolski reformi: 'Gre za navidezno participacijo'

Na 35. strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, ki 9. in 10. novembra poteka v Portorožu, sta udeležence nagovorila minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević ter državna sekretarka Mojca Škrinjar. Rončević je poudaril, da ministrstvo ravnatelje vidi kot ključne partnerje pri pripravi in izvedbi reforme šolstva. Izpostavil je, da je jasno, da devetletka ni izpolnila zastavljenih ciljev. "Težav in izzivov se v zadnjih dvajsetih letih v slovenskem šolskem sistemu ni reševalo, ampak se jih je samo proučevalo," so zapisali na ministrstvu. 

Na ministrstvu nadaljujejo vključujoč proces priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja. "Poleg dela strokovnega sveta poteka deset tematskih strokovnih posvetov, na katerih sodelujejo učitelji, ravnatelji, profesorji, drugi strokovnjaki in ključni deležniki izobraževalnega sistema. Doslej so bili izvedeni trije strokovni posveti," navajajo na spletni strani. Cilj reforme je vzpostaviti kakovosten, sodoben in učinkovit izobraževalni sistem, ki bo otrokom omogočal pridobivanje trdnega znanja, učiteljem in ravnateljem pa zagotavljal ustrezne pogoje za strokovno in odgovorno delo, so še zapisali na ministrstvu. "Ministrstvo zato ravnatelje in druge predstavnike pedagoške stroke tudi v nadaljevanju vabi k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju konkretnih rešitev," dodajajo. 

Ministrstvo skladno z napovedmi o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja organizira strokovne posvete, na katerih udeleženci tedensko obravnavajo ključna vprašanja šolstva, soočajo različne strokovne poglede in oblikujejo predloge rešitev. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, ki je kot strokovno združenje vabljena nanje, se je vabilu na prvi posvet odzvala.

Program posvetov po njihovem mnenju sicer izpostavlja aktualna sistemska in operativna vprašanja šolskega prostora. "O številnih med njimi obstajajo tudi verodostojni raziskovalni rezultati, ki bi jih veljalo upoštevati. Zato pa je pomembna ustrezna priprava posveta, zlasti empiričnih in primerjalnih podatkov ter strokovnih argumentov, na podlagi katerih bi sploh lahko potekala strokovno utemeljena diskusija o predlogih rešitev. Premišljena bi morala biti tudi metodologija vodenja, predvsem pa povzemanja in sintetiziranja razprav," so zapisali.

Da bi ustvarili vsaj videz nepristranskosti, bi moral organizator vodenje razprav in njihovo povzemanje ter sintetiziranje predlogov prepustiti neodvisnim osebam oz. institucijam. V zvezi na podlagi sodelovanja v prvem posvetu ocenjujejo, da ti pogoji v sedanjem izvajanju strokovnih posvetov niso zagotovljeni. Za to po njihovih besedah obstaja več razlogov.

Prvi je, da ministrstvo samo določa, katera strokovna združenja se bodo lahko udeleževala razprav, iz česar sledi, da gre za politično pristransko presojo virov za pridobivanje informacij, na katerih naj bi vzpostavljali ključne elemente reforme. "Pogoj za zagotavljanje objektivnih informacij so jasni kriteriji, po katerih se zagotavlja celovita zastopanost relevantnih sogovornikov, ki lahko svoje strokovne argumente vsebinsko predstavijo ter jih v razpravah tudi soočajo," so dejali in poudarili, da način vodenja posvetov, kjer ministrstvo samo določa načrt, vsebino ter postopke, zbuja resne dvome o zagotavljanju objektivnosti samega procesa.

Drugi razlog je, da je čas za pripravo strokovnih argumentov izjemno kratek, saj vabila na posvete prihajajo nekaj dni pred samim dogodkom. "Kljub temu, da organizator ob vabilu pošlje iztočnice za razpravo, udeleženci nimajo dovolj časa, da bi se lahko na razpravo temeljito pripravili. Vsebinska področja in teme, ki jih strokovni posveti naslavljajo, so izjemno kompleksna in se nanje ni mogoče resno pripraviti v nekaj dneh," so zapisali v zvezi. Obenem pa po njihovih besedah sam potek in časovnica na dogodku ne omogočata dovolj časa za predstavitev raziskovalnih dosežkov, strokovnih stališč in resno razpravo. "Tako so zaključki posvetov oz. predlogi oblikovani na podlagi diskusije udeležencev, ki pa zaradi omenjene kratke časovnice, ki je na razpolago za diskusijo, ne omogoča poglobljenega soočanja stališč," so še zapisali.

"Zaključki posvetov naj bi služili kot pomembna podlaga za oblikovanje rešitev celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja. Čeprav omizja ob zaključku srečanja predstavijo svoje ugotovitve, ostaja nejasno, katere ugotovitve in po kakšnem ključu bodo upoštevane, katere pa ne," so zapisali. Ker po njihovih besedah pot do oblikovanja predlogov v tem pogledu ni transparentna, hkrati pa ta proces poteka v izjemno tesnih časovnih okvirih, ki ne dopuščajo resne vsebinske razprave in soočenja argumentov, nastaja vtis, da gre pri strokovnih posvetih za navidezno participacijo, znotraj katere obstaja možnost, da se razprave strokovnih združenj manipulativno uporabi za legitimacijo že vnaprej predvidenih rešitev.