Začetku del so prisostvovali tudi minister za zdravje Dušan Keber, generalni direktor Kliničnega centra Ljubljana (KC) Franc Hočevar, strokovni direktor KC Zoran Arnež, predsednik uprave SCT Ivan Zidar, predsednica Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani Biserka Marolt Meden ter medicinske sestre s sedanje Pediatrične klinike. Na gradbišču so delavci začeli postavljati zaščitne ograje, bagri pa ravnajo zemljo in jo pripravljajo za gradnjo.
Investicijo, vredno dobrih 13 milijard tolarjev, bo večinoma financiralo ministrstvo za zdravje, manjši del sredstev, okoli 500 milijonov tolarjev, pa je zbrala Ustanova za novo Pediatrično kliniko. Doslej sta bili za pripravljalna dela, to je za prestavitev komunalnih vodov ter izkop in zaščito gradbene jame, že porabljeni dve milijardi tolarjev, od česar je 1,7 milijarde tolarjev prispevalo ministrstvo, 300 milijonov pa Ustanova za novo Pediatrično kliniko.
Nova Pediatrična klinika bo imela 26.000 kvadratnih metrov bruto površine, na katerih bo prostora za 201 bolnikov, predvidenih je še 128 pomožnih ležišč za njihove starše, predviden pa je tudi prostor za celotno otroško kirurgijo z intenzivno terapijo. V nekdanji zgradbi Zavoda za varstvo pri delu bo locirana skupna laboratorijska dejavnost Kliničnega centra, ki bo služila tudi kliniki, na strehi Urgentnega bloka, ki naj bi ga prenovili vzporedno z gradnjo nove klinike, pa bo tudi pristajališče za helikopterje.
Na sedanji pediatrični kliniki katastrofalne razmere
Vsako leto na natrpani pediatrični kliniki sprejmejo okoli 10.000 malih bolnikov. Večinoma so v spremstvu staršev, ki pa o kliniki kot taki sploh nimajo besed. Pravijo, da je slaba bolnica in da se nič ne spremeni.
Prof. dr. Ciril Kržišnik, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike Klinični center Ljubljana, je ob tem povedal: "V sobah je relativno veliko število otrok in je dostikrat nemogoče, da bi tudi starši sobivali z bolnimi otroki, kar bi bilo pravzaprav nujno. Dejstvo je tudi, da ni ustreznih sanitarij za mlade bolnike, pa tudi v tej poletni vročini jih moramo prevažati z reševalnimi avtomobili v Klinični center na določene preiskave, ki niso izvedljive na Pediatrični kliniki."
Postelj za starše je le 20, največkrat so tam doječe matere, drugi, če želijo, spijo na tleh, stolih ali ležalnikih, ki jih sami prinesejo. Poleg tega imajo na voljo le en prostor, sanitarije pa v pritličju bolnišnice.
Mag. Jožica Peterka Novak, glavna medicinska sestra na Pediatrični kliniki Klinični center Ljubljana, pravi, da delo poteka praktično na hodniku, ki je obenem tudi dnevni prostor, jedilnica, igralnica, pogosto tudi pregledovalnica. Zdravniki in sestre, razen redkih izjem, svojih prisarn nimajo ali pa so jih strpali v klet, skupaj z arhivi in garderobami. Svoje delo večinoma opravijo kar na hodnikih.
Precej težav bolnikom in osebju povzroča tudi vreme, velikokrat se zgodi, da jim ob okenskih okvirih v bolniške sobe zateka voda. V poletnih mesecih poleg neviht svoje prinese tudi vročina. Čeprav so ponekod namestili klime, se nekatere sobe v hudi vročini segrejejo tudi do 38 stopinj. Zato novo kliniko, predvsem pa boljše razmere, nestrpno pričakujejo vsi - zaposleni, otroci in starši.
