Odprli varovani oddelek za otroško psihiatrijo, a pedopsihiatrov primanjkuje

Zgodba o pedopsihiatriji se vleče že vrsto let, vzpostavljanje varovanega psihiatričnega oddelka za otroke in mladostnike sega namreč že v leto 2009. Na neprimerno hospitalizacijo otrok, ki imajo težave v duševnem zdravju in so bili nameščeni v bolnišnicah skupaj z odraslimi, je leta opozarjala tudi varuhinja človekovih pravic.

Že lani so bili prostori oddelka za pedopsihiatrijo UKC Ljubljana popolnoma opremljeni in pripravljeni na sprejem bolnikov. Toda, načrt je padel v vodo. Nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je "po zavrnitvi odprtja oddelka na lokaciji pedopsihiatrije v okviru UKC Ljubljana prosila vodstvo UPK Ljubljana, da se oddelek ustanovi v okviru UPK Ljubljana," so pojasnili na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana.  

Univerzitetna psihiatrična klinika je tako že pred dobrim letom in pol z lastnim denarjem – približno 840.000 evrov – prenovila in opremila prostore, ZZZS pa je že v 2018 zagotovil sredstva za izvajanje programa. Danes so tako končno uradno odprli enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo. Odprtja se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je, kot rečeno, pogosto opozarjala na nujnost vzpostavitve ločenega oddelka za mlade. Ob odprtju je dejala, da se je to zgodilo tik pred dvanajsto, torej tik pred njenim odhodom z mesta varuhinje.

Komu je namenjena enota?

Na Psihiatrični kliniki Ljubljana so nam pojasnili, da bodo v tej enoti zdravili akutne psihoze in tiste mladoletne paciente, ki življenjsko ogrožajo sebe ali druge. Oddelek je namenjen otrokom in mladim, najpogosteje pa se psihotične reakcije pojavljajo pri srednješolcih. Ti mladostniki so bili doslej obravnavani na odraslem oddelku, vendar ločeno od odraslih, so pojasnili. 

V novi enoti bodo lahko hkrati namestili 10 bolnikov, prve pa bodo sprejeli že marca. Intenzivna enota bo delovala v okviru Centra za mentalno zdravje UPK Ljubljana, kjer že obstaja enota za adolescentno psihiatrijo. "Enoti pa bosta ločeni, saj je nujno, ker je ena enota intenzivnega tipa, s posebnim nadzorom in trajnim varovanjem, druga enota pa je odprtega tipa, kar pomeni, da pacienti občasno lahko tudi zapustijo oddelek," so poudarili na Psihiatrični kliniki.

Na leto bodo v varovani enoti sprejeli okoli 120 bolnikov, med 200 in 300 pa jih bodo po besedah generalnega direktorja ljubljanske psihiatrične klinike Bojana Zalarja zavrnili. "Duševna motnja mora imeti trajanje, mora iti za metabolične procese, ne samo za trenutno stanje jeze," je ob tem opozoril na pogosto napačno dojemanje duševnih motenj.

Večna težava: zagotoviti dovolj specialistov

Enoto bo vodila specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Maja Drobnič Radobuljac, ki že sedaj vodi adolescentni oddelek. Zaposlili so pet zdravstvenih tehnikov in tri višje medicinske sestre. Zaplete pa se pri pedopsihiatrih.

Na UPK Ljubljana imajo zaposlenih pet pedopsihiatrov, od tega je ena trenutno na porodniškem dopustu. "Trije pedopsihiatri so zaposleni na Enoti za adolescentno psihiatrijo, dva na Enoti za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo (v nadaljevanju EIOAP).  Za opravljanje dežurne službe bi morali imeti na razpolago vsaj 15 pedopsihiatrov," so nam pojasnili. Samo teh razpoložljivih pet pa ne more opravljati dežurne službe, saj bi to pomenilo, da bi bili dežurni po osem dni na mesec. "V primeru izpadov, kot sta bolniški in porodniški dopust, pa bi hitro prišlo do tega, da bi dežurali po več kot 10 ali 15 dni," je pojasnil Zalar. 

Nove zdravnike specialiste otroške in mladostniške psihiatrije so neuspešno iskali tudi s tremi javnimi razpisi. Na razpise se namreč ni javil nihče. Kljub temu pa novih ne bodo zaposlovali. "Nekoliko očitkov je že sedaj, imamo več kadra kot bolnikov," je povedal in dodal, da bodo nove pedopsihiatre zaposlovali le, če bodo vpeljali še dodatne programe iz pedopsihiatrije.

Kadrovsko pomanjkanje bodo tako reševali predvsem s specializanti, teh je trenutno 19, osem jih kroži v Ljubljani. "Specializanti bodo dežurni, pedopsihiatri pa bodo v pripravljenosti. V nekaterih primerih, ko pedopsihiatri ne bodo mogli, bodo na drugi enoti dežurni psihiatri, ki bodo lahko svetovali," je načrt dela opisal Zalar. Druga možnost, ki jo je izpostavil, pa je legalizacija dežuranja drugih pedopsihiatrov iz Slovenije.

Čeprav je Zalar v nagovoru ob odprtju enote opozoril tudi na možnost zaprtja, pa je varuhinja poudarila, da se to ne bi smelo zgoditi. "Sedaj, ko je odprt, se ne sme nikoli več zgoditi, da bi se zaprl. To je odgovornost vlade, ministrstva za zdravje, vseh, ki bodo morali poskrbeti za denar in kadre," je dejala Nussdorferjeva. Nedopustno se ji zdi, da bi morali mladi iti iz urejenega oddelka.

Ob tem so na Psihiatrični kliniki izpostavili, da bi Slovenija potrebovala novo zakonodajo, ki bi jo pripravili najbolj usposobljeni kadri s tega področja. "Do sedaj prirejena zakonodaja je stroškovno izjemno draga," so opozorili. 

Polovica duševnih motenj se razvije do 14. leta

Trenutno na prvi ali kontrolni pregled pri pedopsihiatru čaka skupaj okoli 325 otrok in mladostnikov. Čakalna doba na prvi pregled z napotnico z oznako "redno" pa je več kot 100 dni oziroma dobre tri mesece, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ).

Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, opozarjajo na NIJZ. Kar polovica vseh duševnih motenj se namreč začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. V zadnjih letih pa duševne motnje naraščajo tako v Sloveniji kot po svetu. Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj je med mlajšimi od 20 let v obdobju od 2008 do 2015 narasla za 73 odstotkov, predvsem zaradi porasta porabe antidepresivov in psihostimulansov.

Na UPK Ljubljana sicer pravijo, da je stanje na področju duševnega zdravja približno konstantno. "Se pa v zadnjem času odkriva več osebnostnih motenj, kar povečuje število oseb, ki potrebujejo obravnavo zoper duševne motnje. Narašča tudi število akutnih psihotičnih motenj pri mladostnikih," so pojasnili. 

Ker starši lahko bistveno pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju duševnih motenj mladih, so na NIJZ pripravili tudi dve spletni publikaciji s splošnim naborom priporočil staršem za zmanjšanje tveganja otroka (6–11 let) oz. mladostnika (od 12. leta) za razvoj depresije in anksioznih motenj. Ta priporočila so pomembna tudi za starše otrok oziroma mladostnikov z že prisotnimi nekaterimi simptomi.