V času, ko narava poka po šivih od vročine, je skleda sveže vode namreč veliko več kot le prijazna gesta. Je življenjska pomoč. Plitva posoda naj bo vedno v senci, voda pa sveža in čista. Kamenje ali vejice so lahko živalim v pomoč za varen izhod iz posode, ob tem pa odsvetujejo uporabo sladkorja, mleka ali drugih dodatkov. "Če opazite močno izčrpano ali poškodovano divjo žival, se obrnite na pristojno veterinarsko službo," so dodali v Društvu Reks in Mila.
"Razpokana zemlja. Izsušeni travniki. Potoki, ki so se spremenili v ozke mlakuže. Temperature, ki že več dni zapored dosegajo 40 stopinj Celzija. To niso več le izjemno težke in neprijetne razmere za ljudi, žal za številne živali pomenijo boj za golo preživetje. Medtem ko se lahko človek umakne v senco, prižge klimatsko napravo ali odpre hladilnik, divje in prostoživeče živali te možnosti nimajo. Njihovi naravni vodni viri izginjajo pred očmi. Luže so presahnile že dolgo nazaj, gozdni izviri so oslabeli, manjši potoki so izginili, v urbanem okolju pa je vode še manj. Pravzaprav ne moreš do nje. Vsak požirek vode postaja dragocen," so zapisali na Facebooku.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ptice vodo pogosto iščejo na povsem neobičajnih mestih. Zaradi vročine dihajo z odprtim kljunom, razpirajo krila in izgubljajo veliko tekočine, mladiči v gnezdih, še posebej pod strehami ali na drugih izpostavljenih mestih, pa se lahko pregrejejo, še preden poletijo. Glede ježev, veveric, kun, lisic in drugih sesalcev so zapisali, da ti v iskanju vode ponoči prehodijo bistveno daljše razdalje kot običajno, pri tem pa pogosto prečkajo ceste in naselja, zato se poveča tudi število nesreč.
Žuželke, predvsem čebele, čmrlji in metulji, brez vode ne morejo učinkovito opravljati svoje ključne vloge opraševalcev, dvoživke ostajajo brez mokrišč, ribe pa trpijo zaradi nizkega vodostaja in pregrete vode, v kateri je vse manj kisika, so še opozorili. Tudi večje divje živali, kot so srne, jeleni in divji prašiči, se zaradi pomanjkanja vode vse pogosteje približujejo naseljem, kar pa se ne dogaja zaradi izgube strahu pred človekom, temveč jih k temu sili preživetje.
Izpostavili so še opozorila znanstvenikov, da visoke temperature zemljo izsušujejo še hitreje kot pomanjkanje padavin, zato se vodni viri praznijo bistveno hitreje kot nekoč. Posledice tega občutijo celotni ekosistemi, od žuželk in ptic do sesalcev ter ljudi. Kot so še zapisali, voda ni le sredstvo za odžejanje, temveč tudi uravnavanje telesne temperature, presnovo, prebavo, hlajenje organizma in normalno delovanje vseh življenjskih procesov. Brez vode živali hitro dehidrirajo, postanejo izčrpane, izgubijo orientacijo, težje najdejo hrano in postanejo bistveno bolj ranljive za bolezni, poškodbe ter plenilce.
Vrstijo se tudi opozorila številnih društev za zaščito živali, ki na terenu opažajo peklenske razmere, v katerih so se znašle prostoživeče živali. Tako Janja z Društvom PPPZŽ na Facebooku opozarja, da je za štorklje čas, ko se pripravljajo na odhod v daljne kraje, to leto zanje peklensko: "Vodni viri so presahnili, košnje ni, saj zaradi suše trava ne raste. A štorklje so prav od tega odvisne, saj na sveže pokošenih travnikih najdejo največ hrane. Mnogokje so opazili, da so toliko oslabele, da nimajo moči leteti. Prosimo vas, nastavite jim vodo v bližini gnezdišč, vesele bodo tudi kakšnih koščkov surove perutnine, v kolikor imate možnost, da jim pomagate," pozivajo. Ena izmed uporabnic Facebooka pa je naletela na srce parajoč prizor poginule srne, ki je iskala vodo v zalivalki, potem pa je z glavico obstala v njej.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.