Penko o Stevanoviću in Rakovcu: 'Bog se usmili Slovenije'

"Če bi bil veren, bi rekel: Bog se nas usmili oziroma Bog se usmili Slovenije," se je v oddaji 24UR ZVEČER na posnetke izjav predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in kranjskega župana Matjaža Rakovca odzval nekdanji direktor urada za preprečevanje korupcije, nekdanji sodnik in tožilec, danes pa odvetnik Boštjan Penko.

Po njegovi oceni je posebej zaskrbljujoče, da je takšno govorjenje o uporabi javnih funkcij očitno postalo nekaj povsem običajnega.

"Torej, prišli smo tako daleč, da je tovrstno govorjenje očitno postalo nekaj povsem normalnega, običajnega, da se na tak način govori na javnih shodih oziroma pred ljudmi v javnosti," je dejal.

Ob tem je opozoril, da bi lahko bil posnetek, če je res nastal na javnem shodu, zakonit dokaz v morebitnem postopku.

Po njegovi presoji imajo izjave najmanj znake nevarnosti sistemske korupcije. Problematično se mu zdi predvsem razumevanje javne funkcije kot sredstva za urejanje zasebnih zadev ali interesov posamezne skupnosti, namesto za delovanje v javnem interesu in okviru zakonskih pooblastil.

Penko je posebej izpostavil Stevanovićevo razumevanje položaja predsednika državnega zbora.

Spomnil je, da je temeljna naloga poslancev sodelovanje v zakonodajnem postopku, predsednik državnega zbora pa poleg tega vodi in organizira delo parlamenta.

"Nikakor pa ne more biti predsednik državnega zbora neke vrste nepremičninski posrednik med občino in nekim zasebnim investitorjem, ki želi kupiti neko zemljišče," je poudaril.

Za posebej nenavadno je označil dejstvo, da je Stevanović po njegovem razumevanju javno povedal, da je svoj položaj uporabil za ureditev donacije oziroma pridobitev kupca zemljišča.

"Ob tem pravim, da je pravzaprav bizarno, da ob tem javno prizna, da je v bistvu uporabil to svojo moč, torej drugo najmočnejšo funkcijo v državi, za to, da je zadevo lahko uredil," je dejal Penko. Meni tudi, da se to ni začelo s to vlado. 

Ob tem je opozoril na razliko med uporabo javne funkcije za zasebne namene in njeno zlorabo, ki bi lahko pomenila kaznivo dejanje. Spomnil je, da so že pred približno 25 leti, ko je vodil protikorupcijski urad, korupcijo opredeljevali kot uporabo javne funkcije v zasebne namene. "Dovolj je, da funkcijo uporabiš v neki zasebni namen, ki ni tak, kot ga ta funkcija predpostavlja, pa si že na meji. Če je pa ta funkcija zlorabljena, potem pa bomo govorili o kaznivih dejanjih, korupcijskih kaznivih dejanjih," je pojasnil.

Pri tem je izrecno opozoril, da v konkretnem primeru celotnega ozadja še ne poznamo.

Razume lahko tudi Stevanovićev motiv, da pravoslavni skupnosti pomaga pridobiti prostor, kjer bi lahko opravljala verske obrede in izražala svoje versko prepričanje. "Ampak način, kako on razume, da lahko uporabi svojo funkcijo, pa je seveda zelo sporen," je poudaril.

Penko je bil še ostrejši pri oceni izjav kranjskega župana Matjaža Rakovca.

Po njegovem mnenju je župan problematično predstavil, kako naj bi potekala prodaja občinskega zemljišča.

Opozoril je, da občina zemljišča ne more preprosto prodati vnaprej izbranemu kupcu, temveč mora upoštevati predpisane postopke.

"Seveda župan ve, da ne more kar prodati tega zemljišča določenemu posamezniku, da gre za posebna pravila," je dejal.

Penko sicer ni vedel, za kakšno vrsto zemljišča gre. Pojasnil pa je, da so pri prodaji občinskih zemljišč pomembni zakonsko določeni postopki, pri čemer je lahko glede na vrsto nepremičnine predvideno zbiranje ponudb ali javna dražba.

Po njegovem razumevanju županovih izjav naj bi bil postopek zastavljen tako, da bi zemljišče na koncu pridobil točno določen kupec.

"In župan je že povedal, da bo ta dražba na nek način fiktivna dražba, kjer bodo poskušali se znebiti vseh ostalih ponudnikov in potem prodati seveda to zemljišče točno določenemu kupcu," je ocenil Penko.

Gre za njegovo interpretacijo županovih izjav, ne za ugotovitev, da je bila dražba dejansko prirejena.

Penko je opozoril tudi, da odločanje o takšnem postopku ni izključno v županovi pristojnosti. Po njegovem razumevanju naj bi o zadevi odločal občinski svet po volitvah.

Ob tem je ocenil, da si župan s takšnim ravnanjem lahko pridobiva tudi politično podporo dela skupnosti, ki si prizadeva za gradnjo pravoslavne cerkve.

Penko meni, da bi bilo postopek prodaje težko zakonito izpeljati na način, kot ga je razumel iz predstavljenih izjav.

Posebej je opozoril na možnost vplivanja na druge potencialne kupce zemljišča.

"Če bo šlo za vplivanje na osebe, ki bodo morda tudi sodelovale, ki bodo želele kupiti to zemljišče," je dejal in nadaljeval z opozorilom: "Že sedaj je vprašanje, če nismo v sferi kaznivih dejanj." Poudaril je, da se mu zdi izjemno zaskrbljujoče predvsem to, da se akterjem takšen način dogovarjanja očitno ne zdi nič nenavadnega.

Po njegovi oceni se razkriva odnos do javnih funkcij, pri katerem se ne razmišlja več dovolj o tem, ali so določena ravnanja moralno in pravno dopustna. "Dejansko se tu žal razkriva neko delovanje, ki ima znake korupcije," je dejal.

Penko je odprl še eno pomembno vprašanje: predvideno spremembo namembnosti zemljišča. Kot je razumel predstavljene načrte, naj bi zemljišče najprej prodali, šele nato pa bi ob spremembi občinskega prostorskega načrta spremenili njegovo namensko rabo.

Opozoril je, da lahko sprememba namembnosti bistveno poveča vrednost nepremičnine. "V tem primeru se vrednost poveča lahko tudi za 50-krat," je dejal.

Po njegovem mnenju se zato odpira vprašanje, kdo bi imel od takšne prodaje in poznejše spremembe prostorskih aktov koristi.

"Kakšne bodo iz tega naslova koristi, kdo bo imel od tega, kakšne bodo morebiti povratne usluge v tem kontekstu? To vse je seveda treba raziskati," je poudaril.

Po Penkovi oceni so javno objavljene izjave dovolj resen razlog, da pristojni organi preverijo okoliščine načrtovanega posla.

"Jaz mislim, da je dovolj, da gre za glas tudi o morebitnih kaznivih dejanjih, da lahko začne policija in tožilstvo ukrepati takoj oziroma preiskati celotno ozadje primera," je dejal.

Ob tem je omenil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije, ki bi se lahko ukvarjala z vprašanjem integritete javnih funkcionarjev. Penko je primer umestil tudi v širši kontekst politične kulture in odnosa do javnih funkcij v Sloveniji. Po njegovi oceni ne gre za težavo, ki bi se začela šele s sedanjo oblastjo. Kritičen je bil tudi do ravnanja prejšnje vlade Roberta Goloba, ob tem pa omenil še druge nedavne politične afere.

Ob koncu pogovora je znova poudaril, da morajo najvišji državni in lokalni funkcionarji razumeti meje svojih pooblastil. Po njegovi oceni očitno ne razumejo dovolj jasno, kaj pomeni izvrševanje javne funkcije, kdaj je ravnanje v nasprotju z integriteto in zakaj morajo biti postopki zakoniti ter pregledni.