Penologa o odpustih iz zapora: Osebje bo imelo manj dela, obsojenci pa več svobode

V slovenskih zavodih za prestajanje kazni je bilo 23. marca 1318 oseb, tako zapornikov kot pripornikov. Koliko bi jih po novem interventnem zakonu lahko izpustili na prostost – začasno ali predčasno – pristojni še preučujejo. O sprejetih ukrepih za omejitev širjenja okužbe z novim koronavirusom v zaporih in možnih rešitvah za zmanjšanje težav s prezasedenostjo smo se pogovarjali s penologoma Marjanom Čandrom in Draganom Petrovcem.

Čander, ki je bil leta 2008 tudi podpredsednik komisije za pogojne odpuste, je vladi predlagal, naj težave s koronavirusom rešuje tako, da zmanjša število ljudi v zaporih. "V slovenskih zaporih imamo več kot 300 sob za le eno zaprto osebo (Dob preko 200, Koper 72 itd.), težava je torej le skupno veliko število zaprtih oseb, kar pa lahko z 'mehkimi' ukrepi takoj zmanjšamo," je pojasnil.

Spomnil je, da so v preteklosti že bile podobne situacije. "V začetku 60 let, na primer, je zaradi ilegalnega prehoda meje kar 600 obsojencev v enem dnevu odšlo iz KPD Maribor, enako smo 1990 'izpraznili' zapore zaradi pričakovane situacije in nato sprostitve prostora za zajete/prebegle vojake JLA, tako srbske kot albanske narodnosti po različnih zaporih. Večkrat so bile izvedene amnestije in je bilo določeno, kdo in koliko jih lahko odide – največkrat so bili iz tega izvzeti storilci spolnih kaznivih dejanj."

Po novem bo imelo osebje manj dela, obsojenci pa več svobode

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja novega koronavirusa, ki so ga poslanci potrdili brez glasu proti, med drugim prinaša enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni, predčasni odpust, začasne spremembe glede pozivanja obsojencev na prestajanje kazni in njihove premestitve.

10. člen (poziv obsojenca) določa, da se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora prekinejo. 11. člen (premestitev obsojenca) daje direktorju zavoda za prestajanje kazni zapora pravico, da lahko po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda. 12. člen (prekinitev prestajanja kazni zapora) direktorju dovoljuje, da za čas enega meseca prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko zaporniku podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev. Tudi zoper to odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve. 13. člen (predčasni odpust) pa direktorju zavoda za prestajanje kazni zapora daje pooblastilo, da lahko ob upoštevanju pogojev iz 108. člena Zakona o izvrševanju kazni zapora predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

"Določbe imajo medicinsko podlago, za katero verjamem, da je premišljena in ni razloga, da bi ugovarjali," ocenjuje Petrovec, ki tudi sicer zagovarja liberalnejši zaporniški sistem in meni, da mora biti vloga zapora v prvi vrsti rehabilitacijska, ne pa kaznovalna.

Kriminološki učinek omenjenih določb je po njegovem mnenju pozitiven, saj pravosodje razbremenjuje na različne načine. "Osebje ima manj dela, obsojeni pa več svobode v sicer z epidemijo omejenih razmerah. Če se bo pokazalo, v kar verjamem, da zaradi teh ukrepov in odpuščenih obsojencev ni zlorab ali več kriminalitete, je to dobra izkušnja za premislek o podobnih ukrepih tudi takrat, ko ne grozi epidemija," je ocenil.

'Prekinitev kazni bi morala veljati za čas, dokler se epidemija ne ustavi'

Kot smo že poročali, se zaradi nevarnosti okužbe že marca s prostih izhodov za rešetke ni vrnilo 130 obsojencev, za katere je bilo po besedah Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij ocenjeno, da za prekinitev izvrševanja kazni zapora ne obstajajo varnostni zadržki. "Ob tem bi izpostavili, da se obsojencem, ki jim je bilo izvrševanje kazni prekinjeno, čas do izteka kazni podaljša za čas, ko se nahajajo na prekinitvi. Čas trajanja prekinitve se namreč ne šteje v čas prestajanja kazni," so zapisali.

Med tistimi, ki so jim za en mesec prekinili prestajanje kazni, sta tudi Igor Bavčar in Boško Šrot. "Iz tega je razvidno, da so med odpuščenimi obsojenci, ki bi po zakonu že morali biti na pogojnih odpustih, zaposleni zunaj zaporov, z rednimi izhodi, s prestane več kot polovico kazni itd, in ne tisti, ki so v kategoriji ogrožujočih obsojencev (spolni, morilci, psihiatrični ipd.)," pravi Čander, ki se mu zdi število 130 "občutno prenizko".

Petrovec pa opozarja, da je prekinitev prestajanja kazni za en mesec smiselna samo v primeru, če se bo epidemija v tem času ustavila. "Verjetnost okužbe je zunaj videti večja kot v zaporu – ob domnevi, da osebje ni okuženo. Sicer smo v podobnem položaju kot pacienti, ki jih okužijo zdravniki. Prekinitev bi morala veljati za čas, dokler se epidemija ne ustavi," je prepričan.

Manj kriminalitete, enako število zaprtih

Slovenija je zadnje desetletje vse bolj varna država, o tem pričajo podatki policije, tožilstva in sodišč o trajnem upadanju števila kaznivih dejanj, še pravi Čander. "Po pojavu virusa je zaznati še dodaten upad za več kot 50 odstotkov, tako v prometu kot pri klasičnih kaznivih dejanjih. Kljub vsemu temu je število zaprtih oseb bolj ali manj konstantno, kar pravosodna oblast dosega z omejevanjem pogojnih odpustov, neizvajanjem alternativnih možnosti prestajanja kazni zapora v obliki 'vikend zapora', določitvijo družbeno koristnega dela ipd," pojasnjuje.

Sam se zavzema za to, da bi vse obsojene na kazen do dveh let napotili na izvršitev kazni z opravo družbeno koristnega dela. Obsojenci, kot so Šrot, Bavčar, Tovšakova ali Črnkovič bi po njegovem mnenju lahko na prostosti opravljali razna dela v domovih za starejše. Tisti, ki so obsojeni na kazen do osem let zapora, bi po polovici prestane kazni lahko dobili pogojni odpust, tisti, obsojeni na več, pa po dveh tretjinah prestane kazni. Nadzor nad vsemi bi moral zagotoviti Urad za probacijo (UPRO) s 56 zaposlenimi strokovnimi delavci, "ki ga je pravosodno ministrstvo ustanovilo prav za ta namen".

Optimalno število zaprtih oseb v Sloveniji bi bilo po njegovem mnenju med 800 in 900. "V odprtem zaporu na Rogozi, kjer sem delal večji del svoje 40-letne kariere, smo imeli od 140 dnevno zaprtih v 70 letih do 12 leta 1991 in pozneje, pa smo bili vedno 'ravno prav' zasedeni in obremenjeni z delom. Zapor na Rogozi (podobno kot Puščava, Slovenska vas, moški Ig) je v starih stavbah Scherbaumove pristave, pa vendar smo z aktivnim pristopom ustvarili dobro vzdušje in postali 'pojem' za zapornike. Pa niso bili samo prometniki in lažji, bil sem vzgojitelj tudi petkratnemu morilcu, pa atentatorju na Ivana Krambergerja itd. V starih stavbah smo lepo skrbeli za red in čistočo (upravnik mi je rekel: ali bodo čistili ali pa ne bo izhodov, za katere sem se zavzemal). Imeli smo apnenico in vedno se je nekaj vzdrževalo, tako da ne razumem tega, da je danes pa vse težko. Zaprte osebe smo vključevali v redno delo in delo na kmetiji, to pa je bil pomemben faktor za pogojne odpuste po načelu: če redno dela v zaporu, bo tudi zunaj," pojasnjuje.

In prav Rogoza je eden od krajev, ki jih Čander vladi predlaga kot potencialne prostore za samoizolacijo oz. odrejeno karanteno. "Prostori v odprtih oddelkih zaporov na Rogozi (50 oseb), na moškem Igu (30 oseb) in OO Puščava so opremljeni, naselitev je možna takoj. Gre za objekte z določenim zavarovanjem, prostori za rekreacijo, kuhinjami ipd., okolica pa je tudi navajena na posebnosti. Možna je tudi karantena za tujce, v kolikor je to potrebno." 

Strah pred širjenjem okužbe prisoten tako med obsojenci kot med zaposlenimi

Okužbo s koronavirusom so sicer do zdaj potrdili samo v zaporu na Dobu – najprej pri zunanjem sodelavcu, včeraj pa še pri enem od obsojencev. V izolaciji je 20 oseb, ki so bile v stiku z njim. Strah, da bi se okužba razpasla znotraj zapora, je prisoten tako pri obsojencih, kot pravosodnih policistih in drugih zaposlenih. Spomnimo, da so se nam oglasili zaskrbljeni priporniki s Povšetove, češ da so bivalne razmere zaradi prenatrpanosti katastrofalne, ter zaposleni, ki morajo varčevati z zaščitnimi sredstvi, ki jih dobijo. "Samo vprašanje časa, kdaj bo nekdo od zaposlenih virus prinesel v zavod," opozarjajo.

Ob naraščanju nevarnosti okužbe in sprejetih ukrepih za omejevanje širjenja okužbe, kot sta prepoved obiskov in ukinitev zunajzavodskih ugodnosti, med zaporniki narašča nezadovoljstvo. "Dan znotraj zapora je izredno dolg in naporen, kar pušča posledice," je povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen, ko je potrdil, da med zaporniki že vlada slaba volja, napetost pa se stopnjuje in se bo še naprej.

Pa se pri nas lahko zgodijo izgredi in prizori, kakršnim smo bili priče v italijanskih zaporih? Medtem ko Petrovec meni, da je verjetnost za to majhna, če bodo ukrepi v zaporih, vključno z odpuščanjem nekaterih, ustrezno pojasnjeni, pa Čander odgovarja: "Upor v zaporu je lepo opisal pisatelj Drago Jančar v romanu Zvenenje v glavi, saj je bil v neposrednem stiku (zaprt) skupaj z glavnimi akterji upora. Pozneje so bili posamezni primeri upornega ravnanja, ne pa pravega upora. Situacija zdaj po zaporih je neprimerljiva in toliko bolj eksplozivna."

Nevarnost širjenja okužbe z novim koronavirusom pa ni edini problem v pravosodnem sistemu. Že dlje časa je velika težava huda kadrovska podhranjenost na področju pravosodnih policistov, ki se po besedah pravosodnega ministrstva pozna pri vsakodnevnem delu v zavodu, in sicer je oteženo izvajanje dnevnih aktivnosti in tudi spremstev zaprtih oseb zunaj zavoda, pozna se tudi preobremenjenost in izčrpanost pravosodnih policistov, na delovne pogoje zaposlenih in na zaprte ter priprte pa vplivajo tudi slabi prostorski pogoji.