Odbor za kulturo DZ je kandidaturo Toneta Peršaka za ministra za kulturo ocenil kot ustrezno. 

V razpravi o njegovi kandidaturi je član odbora Primož Hainz (DeSUS) je spomnil, da je bil Peršak že kot mladenič dolgoprogaš, kar kaže "da je garač po naravi in vse, kar dela, dela na dolge proge". Dodal je, da je kulturnik v pravemu pomenu besede, hkrati pa je tudi politik in v svojem temelju demokrat.

Med pomisleki pa je bilo slišati, kaj lahko nov minister naredi v polovičnem mandatu. Peršak meni, da veliko, saj ima na voljo veliko že napisanega materiala, med drugim študije za nov nacionalni kulturni program ter študije o zaščiti kulturne dediščine. Poudaril pa je, da morajo biti strategije racionalno dolge, hkrati pa imeti racionalne cilje ter vključevati ukrepe, kako do ciljev priti. "Kulturno strategijo moramo biti sposobni narediti v pol leta," je dejal.

Kaj pa Idrija, ki je odnesla Bizjak Mlakarjevo?

Članica odbora Anja Bah Žibert (SDS) je Peršaka vprašala, zakaj se je odločil, da bo glede problematike Idrije stopil na vladno stran, kljub temu, da je nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar opozorila, da je v ozadju idrijskih poslov okoriščanje elit in v zvezi s tem naročila pravno mnenje.

Peršak je jasno povedal, da ni pripravljen ravnati nezakonito: "Če je tu nekaj, kar bi lahko delovalo kot nezakonito, je treba to urediti." O zadevi sicer razmišlja drugače kot njegova predhodnica. Sam bo spoštoval direktive vlade, ki se tičejo Idrije, po njegovih besedah pa je treba Center za upravljanje z dediščino živega Srebra Idrija organizirati tako, da bo sposoben delati vse, kar se od njega pričakuje, poleg kulturnega pa morajo k temu pristopiti tudi drugi resorji. Za začetek je treba nanj prenesti določena osnovna sredstva in zagotoviti finančni načrt.

Bah Žibertova je Peršaka vprašala tudi, zakaj ni več hotel opravljati funkcije državnega sekretarja, sedaj pa kandidira za ministra za kulturo. Peršak je odvrnil, da je razmišljal o prenehanju opravljanja dela državnega sekretarja, ker se mu je zdelo preveč operativno, je pa hkrati tedaj ministrici ponudil svojo pomoč pri strateških projektih. Poudaril je, da je delo državnega sekretarja sprejel tudi zato, ker ga "preureditev kulturnega sistema zanima in veseli".

Tudi o kulturni dediščini

Veliko je bilo govora o kulturni dediščini, med drugim, kako ohranjati gradove po Sloveniji. Kot pomembno Peršak prepoznava možnost dolgotrajnega najema gradov in oddaje v dolgotrajno upravljanje. Pri tem država kot lastnik obdrži pravico, da tisti, ki najema, za posege pridobi soglasje od stroke, je pojasnil.

O delu RTV Slovenija je dejal, da med gledalci uživa dobro percepcijo, poudaril pa je, da je RTV Slovenija tako informativni kot pomemben kulturni zavod. Dodal je, da se medijska strategija v pripravi ukvarja prav z ohranjanjem raznolikosti medijske krajine in zagotavljanjem kakovostnih vsebin.

Peršak je spomnil, da je Slovenija zavezana k stabilnemu delovanju manjšinskih institucij. "Manjšinska kultura v interakciji z večinsko kulturo bogati našo splošno ponudbo in mislim, da to ne bi smelo biti vprašljivo," je zagotovil vodji poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Laszlu Gönczu.

O odzivih poslancev na njegovo predstavitev je Peršak povedal, da nekateri pač morajo "po naravi stvari" biti skeptični glede vprašanja, ali je prava oseba za vodenje ministrstva in koliko od naštetega lahko uresniči. Peršak sicer meni, da je nekatere opisane naloge mogoče izvesti do konca aktualnega mandata, nekatere pa vsaj začeti.

Ob tem je Peršak poudaril, da ima kultura finančni problem, ne le s stališča prenizkega deleža sredstev v državnem proračunu, ampak tudi s stališča primanjkljaja drugih ravni financiranja. Druge države po njegovih besedah poznajo tudi mnoge druge vire, različne sklade in fundacije, "pri nas pa vsi živimo v prepričanju, da je država dolžna, da nas hrani in nam daje pogoje za delo".