Uprava Perutnine Ptuj je danes v Arji vasi pripravila sprejem za 140 delavcev, ki so bili letos za določen čas sodelavci tega podjetja in jim bo konec septembra poteklo začasno delovno razmerje. Na sprejemu je med drugimi spregovoril tudi predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser, ki je poudaril neprecenljiv prispevek vseh sodelavcev profitne enote Žalec, ki so pripomogli k rešitvi hmeljarske letine, kot tistega kmetijskega pridelka, ki je v preteklosti slovenskemu kmetijskemu izvozu dajal večji pečat kot danes. Glaser je menil, da bo odločitev o dolgoročni strategiji razvoja hmeljarstva morala pasti še to jesen ali pa najkasneje pozimi, ter ponovil, da je Perutnina Ptuj svojo vlogo v pridelovanju hmelja zaenkrat končala.
Glaser se je dotaknil tudi težav hmeljarstva po svetu in dejal, da recesija na svetovnem hmeljarskem trgu zahteva svoj davek od vseh, ki so bili vključeni v letošnjo hmeljarsko pridelavo, tako od države kot tudi od Perutnine Ptuj in savinjskih hmeljarjev, saj se je svetovna cena za kilogram posušenega hmelja pred nekaj dnevi znižala na samo kakšnih 350 tolarjev za kilogram, kar je več kot petkrat manj kot pred leti, ko je slovensko kmetijstvo s prodajo hmelja kovalo lepe dobičke. Po Glaserjevem mnenju naj bi bila naloga vsake države pomagati nacionalno pomembnim panogam pri izhodu iz recesije, še posebej pa je to pomembno za kmetijstvo.
