'Pes najde kapljico krvi, ki je ne vidi nihče in čez katero gre 500 ljudi'

V slovenski policiji je trenutno okoli 180 psov, 40 od teh je izšolanih za specialistično uporabo, to pomeni, da na terenu znajo poiskati točno določen vonj. Da se po rezultatih, ki jih dosegajo pri tem, uvrščajo ob bok najboljšim – Skandinavcem – na Oddelku za šolanje službenih psov Policijske akademije v Gmajnicah, ki smo ga obiskali, skrbi peščica inštruktorjev. 

'Pes nagonsko rad išče' 

Če so v preteklosti za specialistično področje uporabljali različne lovske pasme, pa imajo danes lastno vzrejo nemških kratkodlakih ptičarjev in nemških ovčarjev, ki so pri tem delu zelo dobri. "Mladičke najprej damo v proces vzgoje, nato v predšolanje, ki traja od tri do štiri mesece, potem pa še v osnovno šolo za od štiri do pet mesecev. Pri dobrih dveh letih je pes pripravljen za delo na terenu. V primeru, da kupimo starejšega psa, česar zadnje čase zaradi lastne vzreje na specialističnem področju ne počnemo, pa ga takoj vključimo v proces predšolanja," pojasni vodja šolanja Marko Medvešek.

Do določene stopnje vse pse šolajo na enak način – vsi morajo osvojiti pasivno nakazovanje in se naučiti metode na klik, s katero vodnik potrdi pravilno vedenje. "Začne se z enostavnim nakazovanjem igrače – ko jo nakaže z mirovanjem, tako, da gleda vanjo, dobi klik. Igračo mu najprej postavljamo na vidna mesta, potem pa mu jo začnemo skrivati. Čim jo skrijemo, pride do iskanja, in ker je pes po naravi raziskovalec, to nagonsko rad počne. In točno ve – ko jo bo našel, mora obmirovati, zmrzniti," opiše policijski inštruktor Andrej Muhvič. Ko psi to znanje osvojijo, pa jih s pomočjo konzol, ki jim dodajajo vonje, usmerijo v določeno področje – za droge, orožje, tobak, kri, eksploziv, požare ... "Pes zelo hitro poveže, pri katerem vonju je bil potrjen s klikom. Če mu na primer v eno od konzol damo vonj po drogi in ga na njem potrdimo, potem pa to nekajkrat ponovimo, on točno ve, pri katerem vonju se mora ustaviti, četudi so v drugih konzolah drugi vonji. Te bo ignoriral. Zato mora biti vodnik tukaj izjemno previden, da se s klikom ne zmoti, saj psa s tem zmede," še doda. 

Tako so na primer v ogromnih skladiščih ali v zabojnikih v Luki Koper iskali drogo, ki je bila skrita med kavo, pa močan vonj psa ni zmedel. "Drugi vonji sicer so moteči, za psa je to težje. A če je osredotočen na en vonj, ga išče in ga lahko izloči, četudi je minimalen," pripomni Medvešek. 

Psička, ki tudi po 12 dneh najde pobrisano kri, in pes, ki pove, zakaj je zagorelo 

Prava veteranka in trenutno tudi edina na področju odkrivanja sledi pobrisane krvi in semenske tekočine je psička Oli, ki smo jo spoznali že na kraju umora v Tacnu, kjer so nam kriminalisti pokazali, kako poteka njihovo delo. 

"Oli je izšolana, da išče nevidno kri, zato naju pokličejo takrat, ko gre za kazniva dejanja," pove njen vodnik, policijski inštruktor Primož Glavič. Pomagata tudi pri iskanju pogrešanih oseb, za katere predvidevajo, da so mrtve (zakopana trupla, na primer, kjer je prav tako prisoten vonj krvi), medtem ko iskanje pogrešanih oseb, kakršnega poznamo iz filmov, spada v drugo področje. 

Oli lahko celo loči človeško kri od živalske. "Ko se je nek naš kužek porezal in so bile po tleh ambulante krvave stopinje, sem izkoristil priložnost in vmes dal vzorec človeške krvi. Oli je nakazala točno to kri, ostala kri je sploh ni zanimala. Živalska kri ima vonj, ki ga ona ne pozna, zato se nanj ni odzvala." Zanimivo je tudi, da je Oli v enem od treningov našla kri na tleh po kar 12 dneh, čeprav so bila tla vsak dan pomita – s čistili! 

Njen sinček Fago medtem na pogoriščih išče izvor požara – gre za novost v zadnjih treh letih, ki se je izkazala kot zelo uporabna. "Psi nakazujejo sedem različnih vonjev – bencin, nafta, bencin za čiščenje, olje za luči, petrolej, nitro razredčilo ... vse možne kombinacije v treh različnih odstotnih vrednostih. Pokličejo pa nas, da ovržemo ali potrdimo vzrok kaznivega dejanja v primeru večjih požarov," pojasni njegov vodnik, policijski inštruktor Andrej Lesjak. 

Dobre, slabe, nevarne in celo zabavne izkušnje na terenu 

V Sloveniji se psi za specialistično področje sicer največkrat uporabljajo za potrebe iskanja drog, orožja, vzrokov požara in eksploziva. "Pri eksplozivih je največ preventive – psi pregledujejo letališča, tu so razne najave bomb na sodiščih, pa kakšni predsedniški dogodki in pomembne konference. Če kaj najdemo, psa takoj umaknemo in na delo pridejo bombni tehniki. Če imamo sumljiv kovček, pa nikoli ne tvegamo psa, kovček običajno razstreli robot," zagotovi Muhvič. 

Vsi psi pri delu na terenu uporabljajo varnostne copatke, da si, če je na tleh razbito steklo ali kovina, ne poškodujejo šap. Tudi sicer je zelo pomembno, da vodnik, ko pride na kraj dogodka, najprej pregleda, ali je varno za psa in odstrani morebitne nevarnosti, še pove Lesjak. Pogorišče mora biti dovolj ohlajeno, običajno tja prideta šele naslednji dan. "Gasilci delajo na 80 ali 90 stopinjah Celzija, česar pes seveda ne more. On dela z nosom in če bi še kje kaj tlelo, bi bila to zanj zelo negativna izkušnja, teh pa ni lahko odpraviti." 

Slabe izkušnje na terenu so klasika, pripomni Medvešek, odvisno pa je, kako se pes odzove nanje. "Lahko, da jo poskusi sam preživeti, pomagamo pa mu tudi inštruktorji z nekimi pozitivnimi zgodbami. Trudimo se, da bi pozabil, ampak te vzorce, ki so zapisani globoko v njem, je težko odpraviti. Nikoli ne moreš biti prepričan, da ne bo v neki podobni situaciji spet odreagiral slabo." 

Izkušnje, ki jih vodniki prinesejo s terena, pa niso samo dobre in slabe, včasih so tudi zabavne. Tako sta Oli in Primož, na primer na Primorskem obračala smetnjake in iskala truplo, za katerega se je pozneje izkazalo, da ga sploh ni bilo. Moški je namreč samo pijan zaspal v smetnjaku. Na smetišču v Prekmurju pa so iskali domnevno odrezano glavo in pozneje izvedeli, da je bila podana lažna prijava. 

'Pasji nos je močnejši od vsake tehnike' 

Koliko časa pes nekaj išče, je odvisno od njegovega vodnika in celotne ekipe, pove Medvešek. "Lahko tudi celo uro, če dela osredotočeno in dobro, ga ne prekinjamo. Vodnik je tisti, ki oceni, kdaj pes potrebuje počitek in kdaj je čas, da ga zamenja. A tukaj govorimo o intenzivnem iskanju, ne o tem, ko pes nekoga sledi cel dan. Tisto, kar vidite v filmih, je sprehajanje po gozdu – ko pes dobi vonj, gre po vonju. Intenzivno iskanje pa pomeni, da ima pes ves čas zaprt gobec, z njim praktično riše po tleh, saj vonja ni v zraku. Edino sredstvo, ki ga ima za ohlajanje, pa je prav gobec, zato tega ne more početi predolgo. Imeli smo primere, ko je bilo po tleh veliko prahu, ki ga je pes na tak način vdihaval. Pa je vsakih nekaj sekund kihnil, da si je očistil nos, in iskal naprej."  

Najbolj smo ponosni, pravijo naši sogovorniki, ko pes najde nekaj, česar nihče drug ni. "Da je pasji nos močnejši od tehnike, so nam Skandinavci pojasnjevali že v časih, ko je bilo to za nas še znanstvena fantastika. To, da pes najde kapljico krvi, ki je ne vidi nihče in ko gre čez njo 500 ljudi … Nismo jim verjeli, dokler nismo sami poskusili in videli, da je res," pripoveduje Medvešek. 

Primerov, ki dokazujejo, kako zelo natančen je pasji smrček, je še veliko. Pred kratkim so na primer v travi iskali dva tulca. Detektorji kovin jih v dveh dneh niso zaznali, pes pa jih je našel v minuti, pripovedujejo. Oli je nekoč pri iskanju krvi nakazala nekaj na stolu iz blaga, a tehniki z aparati niso ničesar zaznali. Šele, ko so stol razrezali, so našli sledi krvi, ki so zlezle globoko v peno. Eden od psov pa je nakazal nekaj v vzorcu za izvor požara. "V laboratoriju niso našli ničesar, pa so fantje rekli: Nekaj mora biti, pes se ni zlagal. Ko so v laboratoriju naredili podrobnejše analize z bolj občutljivimi aparati, pa so dejansko ugotovili, da je v vzorcu vonj. Sicer ga je bilo tako malo, da zadeva ni bila uporabna in dokazljiva, za nas pa je bilo to izjemno pomembno, saj smo vedeli, da se pes ni zlagal!" 

Na vprašanje, ali pes lahko izvoha tudi okužene s koronavirusom, kar trenutno pse učijo v ZDA in Veliki Britaniji, naši sogovorniki v en glas prikimajo: Seveda! "Prišli smo do spoznanja, da psa lahko naučiš iskanja vsega, kar ima vonj, četudi je tako minimalen, da ga niti mi ne zaznamo. Je pa vprašanje operativnosti, ali to potrebujemo ali ne. Naša policija je na primer dala potrebo po iskanju bankovcev, tako da zdaj malo delamo na tem, covid-19 pa … če bi bila izražena potreba, če bi se ugotovilo, da je to smotrno in če bi nam nekdo zagotovil vzorce, potem ne bi bilo težav. Ampak večinoma to delajo zasebne agencije, kot na primer iskanje sladkorne bolezni ali raka," pojasni Medvešek. Lesjak pripomni, da pes pljučnega raka, na primer, zazna v izdihanem zraku, raka na prostati pa v urinu. 

Slovenci med najboljšimi na tem področju 

Fantje se z rezultati, ki jih dosegajo pri svojem delu, sicer ne želijo preveč pohvaliti, a dejstvo je, da balkanske države svoje inštruktorje želijo usposabljati pri nas, prav tako se Slovenci v zadnjih 15 letih, ko bolj intenzivno sodelujejo z mednarodno družbo – vojsko, policijo in carino – po rezultatih uvrščajo k skandinavskim državam, ki na specialističnem področju veljajo za najboljše. "Moram poudariti, da vseh teh rezultatov ne bi mogli doseči, če ne bi imeli lastne vzreje in možnosti kupovanja mladičkov. Samo s pravilno in lastno vzrejo lahko parimo tisto, kar mislimo, da bo dobro za nas, in se lotevamo novih projektov in področij. Zato je zelo pomembno, da imamo pri tem proste roke in da nam vodstvo policije omogoča, da lahko delamo po strokovni poti, ker bi bilo to v nasprotnem primeru nesmiselno," še pove Medvešek. 

Za policijske službene pse bi bilo najbolje, če bi jih vodniki lahko imeli doma in ne v skupinskih namestitvah, pojasni. "Razlika je kot noč in dan. Pes, ki je doma, ima veliko manj zdravstvenih težav in je v boljši delovni kondiciji. Predstavljajte si: celo noč je v službi, v vozilu in dela. Potem ga vodnik odloži in gre domov spat. Pes pa je v pesjakih skupaj s še 50 drugimi, ki lajajo cel dan, tako da si niti spočiti ne more. Zvečer vodnik pride ponj spočit in pes gre spet v službo. Tukaj ni nobene zdrave logike, zato si prizadevamo, da bi bilo čim več psov doma. Po vzoru zahodne, razvite Evrope, kjer je pogoj, da nekdo postane vodnik, tudi to, da ima možnost psa imeti doma. Na Dunaju sicer imajo pesjake, a v njih ni niti enega psa, pri Skandinavcih pa je pogoj, da vodnik sploh kam pride s psom, da mu v hotelu zagotovijo, da je pes lahko pri njem. In to je logika, ki bi jo radi povzeli tudi mi pri nas," zaključi. 

Policijski inštruktorji v Gmajnicah so nam pokazali tudi, kako njihovo delo poteka v praksi. Oli je v zgornjem nadstropju stavbe brez težav odkrila pobrisano kri na tleh, nato pa še v eni od sedmih konzol, Fago je na parkirišču obmiroval točno tam, kjer smo polili bencin, Indy pa je v avtomobilu poiskala skrit kokain. Spustili so nas tudi k mladičkom nemške ovčarke, ki bodo kmalu postali pogumni zaščitniki človeških življenj ali pa izjemno dobri "vohljači". Vse našteto si lahko ogledate v priloženih videoposnetkih!

Pred časom pa smo že pisali tudi o splošnem področju delovanja psov v policiji, ki zajema varovanje javnih prireditev, intervencije, sledenje storilcem kaznivih dejanj, iskanje storilcev v gozdovih ali objektih …