Sodni senat se kljub predlogu tožilstva ni odločil za izrek ukrepa izgona iz države, saj ta leta 2016, ko naj bi kaznivo dejanje storil, v slovenski zakonodaji ni bil predviden. V izrek kazni se Rašidu Azizu šteje čas, ki ga je preživel v pridržanju in priporu od marca 2024. Sodišče ga je prav tako oprostilo plačila stroškov postopka.
Tožilec Aljaž Britvič je za Aziza sicer zahteval sedem let in šest mesecev zapora, petletni izgon iz Slovenije po prestani kazni ter podaljšanje pripora.
Predsednica sodnega senata Maja Povhe je danes v obrazložitvi sodbe pojasnila, da na odločitev senata niso vplivale navedbe v medijih ali zahteva ministra za pravosodje po pregledu sodnega spisa.
Razlog za zavrnitev nekaterih dokazov po njenih besedah prav tako ni bil dejstvo, da bi moralo sodišče Aziza izpustiti iz pripora, če sojenje do četrtka ne bi bilo končano. "Odločali smo po svoji vesti in upoštevali izvedene dokaze," je zatrdila. Poudarila je tudi, da je postopek tekel brez zavlačevanja.
Pojasnila je, da so bistveni dokaz v tej zadevi predstavljale plačilne liste Islamske države, na kateri je bilo več tisoč imen, vključno z Azizovim. V tabelah so se namreč ujemali vsi njegovi ključni podatki, obstoj in uporabo takšnih tabel v Islamski državi pa je med drugim potrdil tudi sodni izvedenec.
Ime obtoženega se je sicer pojavilo v treh različnih tabelah, ki jih je sodišče pridobilo iz različnih virov, dvakrat od ZDA. Navedbe, da naj bi šlo za izmišljene podatke, sodnega senata zato niso prepričale.
Sodni senat je upošteval tudi njegove prstne odtise na neaktiviranem improviziranem eksplozivnem sredstvu, ki so ga ameriške sile leta 2005 našle v Iraku.
Povhe je hkrati pojasnila, da je za očitano kaznivo dejanje v slovenski zakonodaji predvidena zaporna kazen do osem let. Tožilec je tako predlagal kazen, ki je bila blizu najvišje mogoče, kar je po oceni sodnega senata pretirano. Presodili so namreč, da so bile nekatere oteževalne okoliščine manj pomembne, kot je ocenil tožilec.
Azizov zagovornik Žiga Podobnik je v izjavi za medije po izreku sodbe zatrdil, da se bo na odločitev vsekakor pritožil. Sklepa, da se bo pritožil tudi tožilec, saj višina sankcije precej odstopa od te, ki jo je predlagal. "Postopek je zaključen šele na 1. stopnji. Sledi pritožba verjetno tudi izredno pravno sredstvo," je napovedal. Dodal je. da sodne prakse v zvezi s tem kaznivim dejanjem v Sloveniji še ni in jo bo treba vzpostaviti.
Poudaril je, da je obramba skozi celoten postopek izpostavljala spornost predloženih dokazov, predvsem zaradi pomanjkanja sledljivosti.
Sodišče je torej potrdilo očitke tožilstva, da je bil Aziz aktivni borec Islamske države, teroristična dejanja pa naj bi storil leta 2016 v Iraku. Očitki tožilstva so temeljili na podatkih o plačilih vojakom Islamske države in fotografijah, na katerih naj bi bil v družbi z ljudmi, ki naj bi sodelovali v terorističnih akcijah. Aziz sicer očitke ves čas zanika.
