Šestnajstega aprila leta 2000 sta se združili takratna Slovenska ljudska stranka in Krščanski demokrati. Poroka je bila kratka in niti najmanj sladka. Še isto leto se je zaradi različnih pogledov na volilni sistem združena SLS + SKD spet razdružila. Večina nekdaj krščanskih demokratov je odšla v Novo Slovenijo, preostanek združene stranke pa se je sčasoma spet preimenoval v SLS.
"Stranka je imela politično vizijo in tudi kadrovsko trdnost ter dober program. Bili pa so nekateri prišepetovalci, ki pa so bili uspešni. Del stranke se je odločil in šel na svoje. Po mojem mnenju je bila to takrat absolutno napačna odločitev," je povedal sedanji predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik.
Stranka notranjih nasprotji
SLS še danes ostaja stranka notranjih nasprotji, velikokrat pa razburka tudi koalicijske vode. Takoj po vstopu v sedanjo vlado je večni nasprotnik in poslanec Franc Kangler napovedoval referendum o (ne)lastninjenju NKBM. Ta teden pa je med drugim za nenormalno označil dogajanje na kmetijskem ministrstvu. "On je znan po tem, da svoja stališča pove zelo direktno. Toda jaz kot predsednik stranke zagovarjam pot, da se o teh vprašanjih najprej pogovorimo znotraj koalicije," je dodal Podobnik.
V koaliciji pa so poslanci SLS, tako kot tudi vse ostale stranke, jeziček na tehtnici. Tega pa se tudi zelo dobro zavedajo. Zobe lahko spet pokažejo že ob sprejemanju rebalansa letošnjega proračuna. Najbolj seveda ob svoji večni temi. "Kako bomo preživeli leto 2005 na način, da bodo tudi slovenske občine dobile več denarja, ker so v hudi finančni stiski?", se sprašuje predsednik SLS.
Če SLS-ovci iz vsakega parlamentarnega volilnega boja pridejo bolj oslabljeni, so namreč prav občine tiste, kjer so še naprej močni. Lokalne volitve so že naslednje leto, SLS-ovi župani pa tisti, ki bodo pokazali, ali podpora stranki še drsi navzdol in nakazali, ali bi res lahko zdrsnila tudi pod parlamentarni prag.