Pet viralnih, a nevarnih trendov za porjavitev

Poleti zaradi dopustov in daljših dni več časa preživimo na prostem. Čeprav ima sončna svetloba tudi koristne učinke, pretirana izpostavljenost ultravijoličnim (UV) žarkom dokazano poškoduje kožo. Kljub temu raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi zdravstvene informacije išče na družbenih omrežjih, med mlajšimi od 30 let pa več kot polovica. In prav tam se širijo številni viralni trendi, ki z znanstveno podprtimi priporočili nimajo veliko skupnega. Med najbolj razširjenimi so naslednji:

"Tanmaxxing" je letos eden najbolj viralnih trendov na TikToku in Instagramu. Spodbuja čim daljše izpostavljanje soncu z malo ali nič zaščite, vse z namenom doseči čim temnejšo porjavelost.

Trend, ki vključuje uporabo vremenskih aplikacij na pametnih telefonih za določanje časa in zadrževanje na prostem, ko je UV-indeks najvišji, je med mladimi pritegnil pozornost, saj jih določeni vplivneži prepričujejo, da zagotavlja zdrav videz kože in "zdrav sijaj", povečuje privlačnost in samozavest ter izboljšuje razpoloženje.

Vendar pa strokovnjaki svarijo, da varna oz. zdrava porjavitev ne obstaja, zagorela polt pa da ni znak zdrave kože. Pravzaprav gre za odziv kože na poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje. Takšen trend je v nasprotju z desetletji znanstvenih raziskav, ki kažejo, da prekomerna izpostavljenost UV-sevanju poškoduje kožne celice, pospeši staranje kože in poveča tveganje za kožnega raka.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je glavni dejavnik tveganja za razvoj večine kožnih rakov prav prekomerna izpostavljenost UV-žarkom, bodisi s sonca bodisi iz solarijev. Poleg tega ocenjujejo, da bo v svojem življenju za kožnim rakom zbolel vsak peti Američan, zaradi melanoma – ene od vrst kožnega raka – pa vsak dan umre skoraj 20 Američanov.

Namerno ustvarjene "tetovaže s sončnimi opeklinami" niso nič novega, saj se na družbenih omrežjih pojavljajo že desetletje. Uporabniki objavijo fotografije svoje opečene kože, ki jih pospremijo z oznako #sunburnart.

Strokovnjaki trend, ki vključuje uporabo medicinskega traku, nalepk ali kreme za sončenje za ustvarjanje vzorcev in doseganje učinka, podobnega tetovaži, na koži, označujejo za nesmiselnega. Gre preprosto za slabo zamisel, ki zahteva pretirano izpostavljanje telesa UV-žarkom, poudarjajo. "Tetovaže, nastale zaradi sončnih opeklin, so morda videti kot nenevarna oblika telesne umetnosti, a v resnici kažejo na resno poškodbo kože," pojasnjuje Whitney Hovenic, dermatologinja ter soustanoviteljica blagovne znamke za zaščito pred soncem Spooge.

Nekaj, kar se nam danes zdi "kul", ima lahko kasneje v življenju resne posledice. Pri agresivnejših oblikah, kot je melanom, se lahko rak razširi tudi na druge dele telesa. "Da bi zmanjšali tveganje za kožnega raka, poskrbite za nanos kreme za sončenje na vse dele telesa, ki bodo izpostavljeni soncu," svetujejo.

"Sun contouring" oziroma konturiranje s kremo za sončenje je viralni trend na omrežjih, pri katerem uporabniki namerno nanesejo kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem na izpostavljene dele obraza (podobno kot osvetljevalec), na preostale dele pa nanesejo le malo ali nič zaščite, s čimer sonce ustvari neenakomerne opekline ali porjavelost, ki posnemajo učinek ličenja za konturiranje.

Na videz gre za preprost način, kako brez ličil ustvariti poudarke in konture na obrazu, v resnici pa dermatologi opozarjajo, da gre za namerno izpostavljanje delov kože UV-sevanju brez ustrezne zaščite. Neenakomerna izpostavljenost UV-žarkom povzroča neposredne poškodbe DNK v kožnih celicah, boleče opekline, prezgodnje staranje in povečano tveganje za kožnega raka.

Namesto konturiranja s kremo za sončenje zato raje izberite konturiran videz ličil – in ne pozabite po tem nanesti kreme za sončenje.

Trend domačih receptov za kreme za sončenje brez kemikalij je v zadnjem desetletju hitro pridobil na priljubljenosti, kar so v veliki meri spodbudili vplivneži na družbenih omrežjih, blogi o naravnem zdravju in vse večje nezaupanje do velikih zdravstvenih organizacij. Ta način promovira alternative komercialnim kremam za sončenje in vključuje izdelavo domače zaščite pred soncem z uporabo naravnih sestavin, kot so kokosovo olje, karitejevo maslo in cinkov oksid v prahu.

Potrošnike vse bolj privlačijo izdelki z oznakami "naravni", "organski", "veganski" in "brez krutosti", pri čemer te izraze pogosto enačijo z varnostjo in učinkovitostjo. Vendar pa so te predpostavke lahko nevarno zavajajoče, ko gre za zaščito pred soncem. Zdravstveni strokovnjaki ljudi svarijo pred tem, da domače mešanice nimajo reguliranih laboratorijskih testov in ne zagotavljajo varne ali zanesljive UV-zaščite. Po podatkih FDA ne obstaja preverjena matematična formula, s katero bi lahko določili natančno oceno zaščitnega faktorja pred soncem za količino cinkovega oksida, uporabljenega v številnih receptih, ki jih najdemo na spletu.

Trditev, da pred poletjem potrebujemo "podlago", saj osnovna porjavitev ščiti kožo pred sončnimi opeklinami, je zgolj mit in trend, ki ga prav tako lahko zasledimo na družbenih omrežjih. Uporabniki se izogibajo uporabi kreme za sončenje, da bi si zagotovili "osnovno porjavelost", ker verjamejo, da jih bo zaščitila pred opeklinami in jim pomagala doseči temnejšo porjavelost.

To je nevarno, saj je vsaka porjavelost znak, da je do poškodb kože zaradi UV-sevanja že prišlo, opozarjajo dermatologi. Porjavitev lahko poveča tveganje za kožnega raka, tudi če vas ne opeče. Izpostavljenost UV-sevanju lahko poškoduje kožne celice tudi brez rdečice ali luščenja kože.

Ne glede na zgoraj naštete viralne trende pa dermatologi in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je najboljša zaščita pred škodljivimi učinki UV-sevanja še vedno dosledno upoštevanje osnovnih priporočil.

1. Spremljajte UV-indeks. Pred soncem se zaščitite, ko je UV-indeks 3 ali več. V Sloveniji je to poleti pogosto med približno 10. in 17. uro.

2. Izogibajte se soncu v najbolj vročem delu dneva. Aktivnosti na prostem načrtujte zjutraj ali pozno popoldne.

3. Poiščite senco. Drevesa in senčniki sicer pomagajo, vendar ne zagotavljajo popolne zaščite.

4. Nosite zaščitna oblačila. Priporočljiva so lahka, gosto tkana oblačila, klobuk s širokimi krajci in kakovostna sončna očala z UV-zaščito.

5. Uporabljajte kremo za sončenje. Izberite širokospektralno zaščito (UVA in UVB) z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Kremo nanesite v zadostni količini in jo obnavljajte vsaki dve uri oziroma po plavanju ali močnem potenju.

6. Ne sončite se namerno zaradi porjavelosti. Zagorela koža ni znak zdravja, temveč odziv na poškodbo zaradi UV-sevanja.

7. Izogibajte se solarijem. Njihovo UV-sevanje prav tako povečuje tveganje za kožnega raka.

8. Pijte dovolj tekočine. V vročih dneh poskrbite za zadostno hidracijo.