Slovenija

Peter Vrisk: Naj zmaga razum

Ljubljana, 05. 03. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ostro protestirala proti dodatnemu krčenju sredstev za kmetijstvo. Zbornica v celoti podpira ministra Buta, ki se zavzema za dogovorjeno višino izplačil kmetom. O tem smo se pogovarjali s predsednikom KGZS Petrom Vriskom.

Vlada razmišlja, da bi podpore izplačevali le večjim kmetijam. Kaj menite o takih predlogih?

Predsednik KGZS Peter Vrisk
Predsednik KGZS Peter Vrisk FOTO: POP TV

Mi podpiramo ministra Buta pri teh prizadevanjih, torej, da se v letu 2003 višina subvencij skupno dvigne na 75 odstotkov tistega, kar imajo kmetje v EU. S tem bi do leta 2007 dosegli 100 odstotne subvencije. Če pa v Sloveniji temu ne bomo sledili, potem 100 odstotnih subvencij ne bomo dosegli vse do leta 2013. Besede premiera Ropa o podeljevanju subvencij le večjim kmetijam so zelo neresne izjave. Težava je, saj je v Sloveniji v povprečju kmetija velika 4 do 5 hektarjev in večinoma na območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji. Prav te majhne kmetije, ki sedaj nekaj subvencij dobijo, lahko preživijo ravno zaradi tega minimalnega prispevka. Zato je neresno kar povprek govoriti o krčenju oz. omejevanju raznih subvencij, saj se je o tem potrebno temeljito pogovoriti. Slovenija že nekaj časa govori o skladnejšem regionalnem razvoju. Ustanavljajo se razna razvojna podeželska jedra, na drugi strani pa država uničuje sistem, ki je desetletja držal podeželje pokonci. Prav te poteze bodo imele v prihodnosti hude posledice. Gre za ohranjanje podeželja, in če bo država tem ljudem ta denar vzela, bo imela na drugi strani socialne probleme, ki jih bo prav tako morala reševati.

Bi se z zmanjšanjem subvencij celoten sistem porušil? Kakšne bi bile konkretne posledice?

V naslednjih nekaj letih bi se zelo zarasle določene površine, še zlasti v hribovskih območjih, nastali pa bi tudi veliki socialni problemi. Ljudje, ki živijo na podeželju so skromni, če pa teh subvencij ne bi dobili, bi bila ogrožena njihova eksistenca. Poudarjeno je bilo, da tisti, ki je polkmet, naj išče dohodek nekje drugje. V slovenskem prostoru je bilo vedno tako, da so imeli kmetje iskali tudi drug dohodek. Danes določiti, kdo je tisti, ki dela in opravlja samo svojo kmetijo, je zelo težko. Spuščamo se na neko neznano področje, ki ima lahko neslutene posledice.

Kaj boste storili, če ministru Butu ne bo uspelo izposlovati izplačila 75 odstotkov neposrednih plačil? Boste znova protestirali?

Pričakujem, da bo zmagal razum in da bodo na jutrišnji seji odločili ter dali slovenskemu kmetu vse tisto, kar je že bilo izpogajano in obljubljeno. Vse to namreč dokazuje, da je kredibilnost vlade močno načeta, kajti, če v osnovnih stvareh vladi ne moremo zaupati, potem je jasno, zakaj smo zahtevali sprejem resolucije, s katero bi se vlada obvezala, da bo izpolnjevala tiste obveze, ki jih do kmetijstva ima.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20