Mineva 25 let od dneva, ko je prisegla prva slovenska demokratično izvoljena vlada, ki so jo sestavili potem, ko je na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 zmagala koalicija Demos, ki ji je tako pripadla tudi pravica do mandatarja.
To je kot predsednik stranke, ki je med strankami koalicije dobila največ glasov, postal predsednik SKD Lojze Peterle. Slednji se je bil funkciji sprva sicer pripravljen odpovedati v korist predsednika Demosa in predsednika takratne SDSS Jožeta Pučnika, a je ta ponudbo po premisleku zavrnil.
Peterletova vlada je imela 27 ministrov in ministric, v njej pa so bile SKD, SDSS, SDZ, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. Na oblasti je bila slabi dve leti.
"Vlada je delovala odločno, vključevalno in v skupnem interesu Slovenije. Z osamosvojitvijo je prevzela najodgovornejšo politično nalogo v slovenski politični zgodovini in jo uspešno izvedla. Ker je pravočasno poskrbela za obrambne priprave, je Slovenija zmagala vojno proti agresorski JLA. Že pred plebiscitom je pripravila slovenski denar, z mednarodnim priznanjem pa je dosegla preboj Slovenije v družbo suverenih držav sveta. Izvedla je številne demokratične reforme in obrnila negativno gospodarsko rast v pozitivno," o svoji vladi ob obletnici na Facebooku piše Peterle.
"Ta vlada je Sloveniji zapustila zgled enotnega in učinkovitega delovanja izvršilne oblasti. Prav takšno izkušnjo bi Slovenija za rešitev svojih težav nujno potrebovala tudi danes," še dodaja.

Drugačen pristop k privatizaciji 'sesul' vlado
Peterle je komentiral tudi vprašanje privatizacije, ki slovensko politiko deli že od časov njegove vlade. Dejal je, da bi zakon, ki ga je sprejela Demosova vlada, a je zastal zaradi blokade Zbora združenega dela v parlamentu, vodil v drugačen odnos do lastnine. Na podlagi drugačnega zakona pa smo bili kasneje priča nadaljevanju zgodbe, ki je bistveno prispevala h gospodarski krizi, je pojasnil.
Tudi danes ima Peterle vtis, da se zaradi različnih pogledov v koaliciji postopek privatizacije ponovno odlaga. Meni sicer, da državna lastnina sama po sebi ni ključen problem, pač pa je problem slabo upravljanje z njo. "To je eden ključnih vzrokov za krizo, ki je še nismo premagali," je prepričan.
Ključen razlog za razpad vlade je bilo po oceni Peterleta torej vprašanje, na kakšen način izpeljati privatizacijo, ter "alergija na SKD", ki se je med nekaterimi strankami v vladi po njegovih besedah začela relativno kmalu. Mandat Peterletove vlade se je končal z imenovanjem vlade Janeza Drnovška 14. maja 1992.
KOMENTARJI (585)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.