V zahvalnem govoru na slovesni podelitvi nagrad v bruseljski palači Egmont, odprti le za izbran krog povabljencev, je slovenski poslanec Alojz Peterle povedal, da nagrado želi deliti s tistimi, ki so trpeli, ki so bili mučeni, potisnjeni na rob ali celo ubiti in so omogočili nastanek združene Evrope, širitev Evropske unije na vzhodno stran železne zavese. "Nagrado želim na simboličen način deliti z vsemi tistimi, ki so se v času komunizma borili za dostojanstvo človeka in svobodo," je po podelitvi nagrade povedal Peterle.
Ob zahvali za priznanje je Peterle omenil tudi svojo konkurenco v kategoriji za dosežek leta. "Ni bilo enostavno zmagati proti dvema predsednikoma vlad, enemu generalu in šefu Evropske centralne banke," je dejal. Konkurenco so mu namreč delali italijanski premier Silvio Berlusconi, malteški premier Eddie Fenech Adami, generalmajor Pierre Maral in šef ECB Jean-Claude Trichet.
NSi čestitala Peterletu
Poslanska skupina Nove Slovenije (NSi) je poslanskemu kolegu Alojzu Peterletu čestitala za nagrado. V NSi ob tem verjamejo, da bo Peterle še naprej uspešno predstavljal Slovenijo in stranko NSi, obenem pa so v sporočilu za javnost izrazili prepričanje, da bo uspeh poslanca prispeval tudi k odličnemu rezultatu NSi na evropskih volitvah prihodnje leto.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je ob omenjenem dogodku izjavil, da je lahko slovenski narod ponosen, saj je Peterletu uspelo doseči to zmago kot Slovencu, še posebej pa se veseli, ker je to uspelo poslancu NSi, so v sporočilu za javnost še zapisali v NSi.
Pahor v imenu poslancev čestital Peterletu
"Vedno smo zadovoljni in ponosni, ko Slovencem uspe v mednarodnem merilu. Noben dosežek ne pride sam od sebe, za vsakega je treba trdo garati. Tako je bilo tudi v tvojem primeru," je v čestitki Peterletu zapisal Pahor.
Ruplova čestitka v imenu MZZ
"Strinjam se, da omenjena prestižna nagrada predstavlja tudi priznanje Sloveniji za aktivno vlogo v času dela Konvencije o prihodnosti Evrope ter za njeno demokratizacijo," je v svojem pismu zapisal zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je Peterletu tudi zahvalil za izjemno pozitivno sodelovanje v času dela konvencije.
Juri: Kolegu Peterletu ne morem čestitati
"Kolegu Alojzu Peterletu bi danes rad čestital ob visokem priznanju, ki ga je prejel v Bruslju kot prvi Slovenec, ki se je prebil v kuloarje vpliva Evropske unije, a tega ne bom storil," je v pismu, poslanem nagrajencu tednika European Voice za dosežek leta, zapisal poslanec ZLSD v državnem zboru Aurelio Juri. Kot svojo odločitev utemeljuje omenjeni poslanec, ga od te vljudnosti odvrača Peterletovo angažirano sodelovanje pri onemogočanju 18.000 ljudem, da bi videli popravljeno krivico, ki so jo utrpeli, ko "jih je bila država leta 1990 najprej poklicala na plebiscit o svoji neodvisnosti in samostojnosti, samo dve leti kasneje pa jih zbrisala s seznama svojih prebivalcev".
