Predsednik krajevnega slovenskega prosvetnega društva Anton Gregorčič Damijan Paulin je Peterletu pojasnil, kako je italijanska oblast v minulem stoletju počasi, a vztrajno razlaščala slovensko zemljo v Štandrežu, predvsem takoj po drugi svetovni vojni, ko je prav tu naselila istrske italijanske begunce, tako da se je narodna sestava nekdaj slovenske vasi občutno spremenila. Nadgradnja postajališča za tovornjake na škodo slovenske vasi in osmih slovenskih domačij bi pomenila smrtni udarec za slovensko vas. Tudi predstavnica Jeremitišča Vanda Srebotnjak je povedala, da z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postajališče za tovornjake na štandreško-vrtojbenskem mednarodnem mejnem prehodu izgublja smisel.
Občinska svetovalka stranke Slovenska skupnost Erika Jazbar pa je Peterleta opozorila, da je južnotirolski poslanec v evropskem parlamentu Michl Ebner že vložil poslansko vprašanje o širitvi postajališča za tovornjake ob mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. V pripravi je tudi nov regulacijski načrt, ki predvideva razlastitev slovenske zemlje na Jeremitišču, in to za izgradnjo postajališča za tovornjake, pa čeprav je že sedanje postajališče največkrat prazno. Peterleta so tudi opozorili, da bi se s tem posegom na slovensko zemljo v Štandrežu dokončno poitalijančili to območje.
Lojze Peterle je dejal, da takšna gradnja in odvzem slovenske zemlje zagotovo nista v evropskem duhu, saj se ne upošteva želje slovenske manjšine. V spremstvu domačinov si je Jeremitišče tudi ogledal in nato odpotoval v Čento.