Konvencijo je Peterle danes označil za zgodbo o uspehu, saj je slednja medvladno konferenco (IGC) z osnutkom ustavne pogodbe Evropske unije oskrbela z dobrim dokumentom. Nekoliko drugače pa Peterle ocenjuje nedavni vrh EU v Bruslju, ki ni uspel dogovoriti dokončnega besedila ustavne pogodbe. "Kar se je zgodilo na vrhu ni katastrofa, je pa očitna nesreča. Ni mrtvih v tej nesreči, je pa veliko ranjenih," je dejal Peterle in dodal, da je pomembno, da ostane proces živ, in da se čimprej nadaljuje. V kolikor bo faza brez dobre nove pobude za nadaljevanje medvladnih pogajanj trajala več mesecev, pa po besedah Peterleta številni ljudje z daljšo evropsko politično izkušnjo menijo, da bi zadeva lahko umrla. Sam polaga velika pričakovanja glede nadaljevanja pogajanj v prihodnje irsko predsedstvo EU in ocenjuje, da bi bilo veliko bolje, če bi bilo delo sklenjeno pred širitivjo EU s 1. majem 2004.
Kot je še dejal Peterle neuspeh medvladnih pogajanj v Bruslju sproža vprašanje verodostojnosti. Evropski svet v Solunu je junija namreč potrdil osnutek dokumenta, kot podlago za delo IGC, pa je na IGC kljub temu prišlo do vračanj k dogovoru iz Nice. "S tem je bila precej prizadeta verodostojnost celotnega procesa na poti k ustavni pogodbi," je ocenil Peterle. Ponovil je, da bi bilo z medvladnimi pogajanji smiselno čimprej nadaljevati in da se vrne na tisto, kar je bilo doseženo in se ne odpira novih vprašanj. Kot meni, bi se glede edinega preostalega odprtega vprašanja na IGC - glasovanja v Svetu EU lažje živelo s formulo dveh večin kot z dogovorom iz Nice.
Kot je še pojasnil Peterle, prihajajo danes zaradi neuspeha IGC potencirano do izraza skeptični pogledi na Zahodu in Vzhodu, mnogi se po njegovih besedah sprašujejo ali ni šla EU morda prehitro v širitev. "Za neuspeh medvladne konference ni kriva širitev in tudi niso krive manjše države in neuspeh ima več očetov," je dejal predsednik KEZ. Prepričan je, da bi bilo v nadaljevanju pogajanj potrebno preiti od pristopa 'kdo je kdo' do pristopa 'kaj je kaj' oziroma 'kaj hočemo'.
Glede ideje o Evropi dveh hitrosti, pa je Peterle dejal, da se je takšna Evropa vedno dogajala. Nekateri so namreč šli naprej z večjo hitrostjo ali z drugo kakovostjo, vendar pa je bil proces vedno inkluziven, odprt in drugi so se lahko priključili.
