Ob nacionalnem dnevu branja se bodo vsako leto po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, od promocijskih in informativnih do strokovnih in znanstvenih, pri katerih bodo sodelovale knjižnice, šole, založbe, bralni klubi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Kot so še dodali, je nacionalni dan branja zamišljen kot osrednji dan ozaveščanja, ki bo vsako leto usmeril javno pozornost v pomen branja ter deloval kot izhodišče in povezovalna platforma za celoletne bralne pobude.
Kot je po seji vlade še povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, vlada z nacionalnim dnevom branja poudarja pomen branja kot temeljne vrednote za razvoj slovenske skupnosti in vsakega posameznika.
Dodal je, da datum ni naključno izbran, saj je 5. marec rojstni dan ambasadorke branja, novinarke in publicistke Mance Košir ter tudi v skladu z nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje med letoma 2019 in 2030.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se zaradi bolezni današnje regijske seje vlade ni udeležila, je na Facebooku ob tem objavila, da je nacionalni dan branja odgovor na zaskrbljujoče podatke o upadu bralnih navad med otroki in odraslimi.
"Z njim želimo okrepiti bralno pismenost, povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Branje nam odstira prostor v nove svetove, nas zabava, daje vpogled v drugačne poglede in utrjuje kritično razumevanje in jezikovne zmožnosti. S tem nam krepi duševno zdravje, razumevanje sveta in nas samih. Zato je branje ključno za razvoj posameznika in demokratične družbe," je še zapisala ministrica Vrečko.
Kot so še sporočili z ministrstva za kulturo, želijo z razglasitvijo nacionalnega dneva branja okrepiti sistemsko spodbujanje bralne pismenosti in bralnih navad v vseh starostnih skupinah.
Pobuda se dopolnjuje z obstoječimi programi, kot sta nacionalni mesec skupnega branja ter nacionalni dan stripa, ki je bil razglašen ob stoletnici rojstva enega najpomembnejših slovenskih striparjev, ilustratorjev in animatorjev Mikija Mustra. Cilj nacionalnega dne branje je dolgoročno krepiti bralno pismenost, medsektorsko sodelovanje ter dostopnost branja za vse generacije.
Raziskava Knjiga in bralci VII – Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024 je med drugim pokazala, da se je slovensko branje spremenilo: manj je tistih, ki ne berejo, vendar se je močno zmanjšalo število intenzivnih bralcev in tistih, ki imajo domače knjižnice. Pokazala je tudi, da 40 odstotkov bralcev bere več v angleškem kot slovenskem jeziku.
Vlada je pri razglasitvi dneva branja prisluhnila pobudnikom, med njimi Bralnemu društvu Slovenije in skrbnikom zapuščine Mance Košir ter številnim deležnikom, ki že vrsto let spodbujajo branje po vsej Sloveniji.
Košir je umrla 2. maja 2024. Stara je bila 76 let. Manj kot leto dni po njeni smrti so njeno zapuščino shranili v ustanovah, kot sta Narodna in univerzitetna knjižnica ter Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Konec 90. let prejšnjega stoletja je z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir, tudi kasneje je bila ves čas velika promotorka knjig in branja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.