Akademiki s peticijo proti posegom vlade v znanost

Članice in člani akademske skupnosti (Dijaška organizacija Slovenije, Inštitut za novejšo zgodovino, Kemijski inštitut, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Visokošolski sindikat Slovenije in Znanstveno-raziskovalno središče Koper) so v znak protesta proti posegom slovenske vlade v visoko šolstvo in znanost podpisali peticijo. Kot pravijo, poskuša trenutna izvršna oblast z nerazumnimi potezami spodjesti sisteme, ki so eden od zgodovinskih temeljev države.

"Brez skupnosti zavezanih avtonomnih institucij, ki so intelektualni razvoj v naših krajih omogočale celo že pred ustanovitvijo univerz in inštitutov, sedanje države ne bi bilo. Tudi Državnega zbora kot nosilca suverenosti ne," pojasnjujejo.

Z odločbami zakona o izvrševanju proračuna je vladna koalicija, tako pravijo, onemogočila zaposlovanje na raziskovalnih projektih in zaposlovanje mladih raziskovalcev celo v primerih, ko so bili projekti že pridobljeni in sredstva za zaposlitve že zagotovljena.

"Poleg tega je vlada nepričakovano in v neskladju z dosedanjo prakso odložila potrditev razpisa za vpis v visokošolske zavode, čeprav je bil tako kot vsa leta poprej usklajen s pristojnim ministrstvom. To se je zgodilo tik pred že davno napovedanimi informativnimi dnevi. Resorna ministrica se tej nerazumljivi odločitvi, ki bi jo morala razumeti kot izraz nezaupanja, doslej ni zoperstavila," so zapisali in dodali, da dejstvo, da bi bil iz morebitnih administrativnih omejitev vpisa izvzet samoplačniški študij, ne potrebuje komentarja.

Čeprav so številni podpisniki pogosto kritizirali sedanji sistem visokega šolstva in znanosti in teh kritik, kot pravijo, ne bodo opustili, pa menijo, da se je treba tovrstnim "destruktivnim dejanjem, ki ogrožajo same temelje našega razvoja in ta hip – čisto konkretno – usodo cele generacije prihodnjih študentov, z vsem civilnim pogumom upreti". 

Dodali so še, da podpisani nimajo enakih političnih prepričanj in se tudi v pogledih na prihodnost visokega šolstva in znanosti razlikujejo, so si pa enotni v mnenju, da strankarska politika in zasebni interesi ne smejo ogroziti tistih temeljev, od katerih je odvisna prihodnost prebivalcev Slovenije.

V Levici z amandmajem k PKP8 za začasno odpravo zahteve po soglasju vlade pri razpisu za vpis na fakultete

 V Levici predlagajo, da se, zaradi epidemije, začasno odpravi zahteva po soglasju vlade pri postopkih vpisa v visokošolske zavode v letu 2021/2022. "Podobna poenostavitev je bila uveljavljena že lansko leto, trenutne razmere pa so v resnici še težje od lanskoletnih. Zato je nujno, da se zahteva po soglasju vlade tudi letos umakne in da se visokošolskim zavodom omogoči, da, v skladu s svojimi zmožnostmi, sami odločajo o razpisanih vpisnih mestih," pravijo v Levici.

"Tudi v preteklosti so vlade Janeza Janše zmanjševale vpisna mesta na javnih družboslovnih programih in favorizirale zasebne izvajalce," poudarjajo v Levici. Prepričani so, da predsednik vlade Janez Janša "vsiljuje kapitalistično ideologijo in odločanje, kaj je produktivno in kaj ne". "Janez Janša s svojimi odločitvami in potezami zahteva visoko šolstvo, ki bo služilo potrebam trga dela, torej kapitala in prav ničemur drugemu. Avtonomija univerze pa pomeni, prav nasprotno, da ima nekdo vso svobodo in pravico, da sodi o odločitvah politike in da za to ni kaznovan in preganjan," so zapisali v izjavi za javnost.

Z amandmajema k PKP8 v Levici tako sledijo predlogom Dijaške organizacije Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Univerz na Primorskem, v Ljubljani in Mariboru, Visokošolskega sindikata Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. "Predlog ne predvideva porabe dodatnih proračunskih sredstev temveč zgolj omogoča visokošolskim zavodom, da v primeru povečanega interesa za vpis v določen študijski program lahko povečajo število vpisnih mest, če jim njihove zmogljivosti le-to omogočajo," pojasnjujejo in dodajajo, da so amandma pred vlaganjem ponudili v sopodpis poslanskim skupinam LMŠ, SD in SAB, ki so ga tudi sopodpisali.

V SDS in tudi v SDM so mnenja, da je vlada ravnala odgovorno

Poslanka SDS Mojca Škrinjar je v izjavi v DZ glede problematike vpisa na fakultete dejala, da ni zastonj, da ima vlada moč odločati o številu mest in omejitvah. Gre namreč za strateško vprašanje. Ne le za področje izobraževanja, ampak tudi področje zaposljivosti in razvoja države. O tem morajo "vsi resorji v vladi dobro razmisliti". Tako je po njenem mnenju prav, da si je vlada še vzela čas za to, da pregleda, ali je predlog, ki ji je bil predložen, ustrezen.

Tudi v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, menijo, da je vlada ravnala odgovorno, ker je pred izdanim soglasjem k vsebini razpisov za vpis izpostavila, da je treba predlagano vsebino in s tem število vpisnih mest na visokošolskih zavodih preveriti glede na aktualno stanje potreb gospodarstva in drugih panog v naši državi, kot sta na primer zdravstvo in socialno delo. "Treba se je zavedati, da fakultete državna sredstva prejemajo glede na število njihovih študentov in si zato želijo čim več razpisanih mest. Na prvo mesto pa je treba postaviti interes države in njenih državljanov, ne pa fakultet, kot se je dogajalo v času levih vlad," so zapisali.

Po mnenju predsednice sveta SD za znanost potrebujemo tako tehniške kot družboslovne poklice

Netenje konflikta med družboslovnimi in tehniškimi strokami v razpravi o vpisu na univerze je po ocenah predsednice sveta SD za znanost, inovacije in informacijsko družbo Emilije Stojmenove Duh zgrešen pristop, saj družba potrebuje oboje. "Vse vede in znanosti so enako vredne," je dejala. "Ključno je sodelovanje, dopolnjevanje, nikakor pa ne konflikt med različnimi vedami oziroma različnimi strokovnjaki," je dodala.

Kot inženirka in doktorica znanosti s področja elektrotehnike se v delu, ko predsednik vlade Janša trdi, da so znanje, kompetence in poklici prihodnosti strateško vprašanje, strinja. "Vendar strateška vprašanja terjajo strateške odgovore in za strateška vprašanja je treba poiskati takšne odgovore, ki so analitični, ki temeljijo na podatkih in so dolgoročni. To se nikakor ne doseže na način, da se ustavi razpis za prosta študijska mesta oziroma da se spreminjajo prosta študijska mesta za določene smeri z danes na jutri," je povedala. Poudarila je, da problemi, s katerimi se ukvarja današnji svet, zahtevajo različne pristope. "Tudi inženirji, ko rešujemo težave, jih ne rešujemo samo s tehnične plati, ampak za to potrebujemo različna znanja in kompetence," je dejala.

Sama dela na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer vodi več evropskih projektov s področja pametnih skupnosti. "V moji ekipi imamo poleg inženirjev tudi ogromno strokovnjakov s področja filozofije, antropologije in ekonomije. Ker inženirji sami, ko pridemo do kakšne inovacije oziroma novega produkta ali nove storitve, jih sami ne znamo spraviti v življenje. Za to potrebujemo družboslovna znanja," je dejala.

Po besedah Stojmenove Duh je število razpisanih študijskih mest za družboslovje in naravoslovje v Sloveniji primerljivo s stanjem v drugih razvitih državah. "Najslabše od vsega pa se mi zdi to, da srednješolci, ki so letos tako ali tako postavljeni v zelo težek in negotov položaj, še tik pred zdajci ne vedo, ali bodo lahko šli na študije, ki si jih želijo oziroma na katere so računali. Takšen odnos države do mladih se mi zdi zelo neodgovoren," je dejala. Dodala je še, da zavod za zaposlovanje skupaj z ministrstvom za delo, univerzami in Gospodarsko zbornico Slovenije že nekaj časa preučuje, kateri so poklici prihodnosti. "Takšna vprašanja zahtevajo veliko dialoga z različnimi deležniki," je poudarila.

Spomnimo

Vlada na četrtkovi seji ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022, čeprav je to pogoj za objavo razpisa. Premier Janez Janša je zatrdil, da ni ustavil objave razpisa. Kot je pojasnil, vlada omenjene točke ni obravnavala, ker je šolsko ministrstvo gradivo poslalo prepozno, zato ga pristojni odbor vlade ni obravnaval.