V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2021, ko so na Statističnem uradu RS začeli spremljati te podatke, se je skupno število gospodinjstev, ki so shajala težko oz. zelo težko, povečalo za dve odstotni točki. Število tistih, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, pa se je zmanjšalo za tri odstotne točke.
Da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, je ocenila četrtina gospodinjstev. Po drugi strani je desetina gospodinjstev poročala o znižanju svojega dohodka. Najpomembnejša razloga za zvišanje dohodka sta bila povišanje plače in usklajevanje plač na podlagi zakona, za znižanje pa znižanje plače in izguba dela.
Znižanje dohodka je bilo najpogostejše v gospodinjstvih, v katerih poleg staršev in otrok živijo še drugi člani, dohodek je upadel skoraj petini teh gospodinjstev. Sledila so gospodinjstva staršev samohranilcev. V nekaj manj kot tretjini gospodinjstev, v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard, preostala pa so se najpogosteje prilagodila tako, da so zmanjšala izdatke, uporabila prihranke ali si izposodila denar.
Stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje je v četrtletju pred anketiranjem plačalo z zamudo zaradi finančnih težav 13 odstotkov gospodinjstev. Delež je bil največji pri gospodinjstvih enega starša z otroki – več kot četrtina teh je stroške poravnala z zamudo.
Najtežje so se po ugotovitvah statistikov skozi mesec prebijala gospodinjstva, ki so živela v najemniških stanovanjih. Nepričakovanih izdatkov v znesku 700 evrov si namreč ne bi moglo privoščiti 71 odstotkov teh gospodinjstev. Stroške jih je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav z zamudo poravnalo 30 odstotkov, težave z odplačilom najemnine jih je imelo 23 odstotkov. Finančno jih je težko oz. zelo težko shajalo 39 odstotkov, kar je 15 odstotnih točk več kot v zadnjem četrtletju lani.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.