Šarec uradno postal kandidat za mandatarja

Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v državni zbor vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod njo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

Šarec je danes o vložitvi kandidature osebno seznanil tudi predsednika republike Boruta Pahorja, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnjih postopkih za oblikovanje nove vlade, so sporočili iz urada predsednika. 

Rok za vlaganje mandatarskih kandidatur v drugem krogu po junijskih volitvah se sicer izteče v petek, a ni pričakovati, da bi do takrat kandidaturo vložil še kdo.

Glasovanje o kandidatu za predsednika vlade je v DZ predvideno prihodnji teden v petek. Za izvolitev kandidat potrebuje absolutno večino, torej 46 glasov.

Poleg poslancev petorčka se Šarec za podporo dogovarja tudi z Levico, s katerimi so se najprej pogajali za sodelovanje v vladni koaliciji. A je svet Levice vstop v vlado zavrnil, ocenil pa, da je osnutek koalicijske pogodbe, o kateri so se pogajali, dobra osnova za to, da Levica Šarčevo manjšinsko vlado podpre in z njo sklene sporazum o projektnem sodelovanju. O tem se sicer še vedno izreka tudi članstvo na strankarskem referendumu. Enotedensko glasovanje se bo končalo danes opolnoči, rezultati pa bodo po napovedih iz stranke na voljo najpozneje v petek.

Levica je zaskrbljena, da bi iz koalicijske pogodbe naknadno vrgli njihove predloge

Strokovne skupine strank LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica so sicer v torek na ravni delovne skupine nadaljevale usklajevanja o protokolu o sodelovanju Levice s Šarčevo manjšinsko vlado, a niso dosegle končnega dogovora.

"Pojavljajo se jasne intence, da bi po naši morebitni podpori Marjanu Šarcu za mandatarja vse pozitivne socialno usmerjene ukrepe, ki smo jih v teh pičlih dveh dneh uspeli vnesti v koalicijsko pogodbo, naknadno vrgli ven, na kar pa mi nikakor ne moremo pristati," je skrb izrazila poslanka Levice Violeta Tomić.

Drugačen pogled na potek usklajevanj pa imajo v LMŠ. "Po treh urah je sklep strokovne skupine, da je bil narejen velik korak k uskladitvi končnega dokumenta, da pa še vedno ostaja nekaj odprtih točk protokola, ki se bodo predvidoma reševale v prihodnjih dneh," so zapisali.

Neuradno naj bi si ena od strank peterčka resnično želela sprememb koalicijskega sporazuma, a menda pri njih ne bo vztrajala. Nekatere moti predvsem to, da naj bi si tudi Levica želela imeti določen vpliv pri sestavljanju ministrske ekipe.

Če bo dogovor med strankami dosežen, bo ta stopil v veljavo ob pozitivni odločitvi članstva Levice na strankarskem referendumu.

V nadaljevanju - kljub napovedim predvidoma še ne danes - bo petorček vložil tudi kandidaturo Dejana Židana za predsednika DZ. Prvak SD bi tako nasledil sedanjega predsednika Mateja Tonina iz NSi.