Izvajalec gradnje odlagališča jedrskih odpadkov ni bil izbran, ponudba za 105 milijonov previsoka

Za gradnjo odlagališča, ki bo eden največjih in najdražjih infrastrukturnih projektov, so se potegovali konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP, avstrijski Strabag ter konzorcij družb SGP Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje. 

Kot je razvidno iz objave na portalu javnih naročil, so v igri ostali le prvi, ARAO je konzorciju priznal sposobnost za izvedbo projekta. Vendar pa je  njegova ponudba s 148,3 milijona evrov brez DDV močno presegala razpoložljiva finančna sredstva, katerih višina je enaka ocenjeni vrednosti naročila, torej 43,4 milijona evrov brez DDV.

ARAO je tako sprejel odločitev, da se naročilo ne odda. Pod odločitev je podpisan dosedanji direktor agencije Sandi Viršek, ki mu mandat poteče 29. marca. Vlada je sicer prav danes za vršilko dolžnosti direktorice imenovala Petro Grajžl, trenutno vodjo kabineta ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka.

ARAO bdi nad projektom gradnje NSRAO na Vrbini pri Krškem, katerega začetki segajo v leto 2004, ko se je začelo umeščanje objekta. Mesto zanj in način odlaganja so potrdili leta 2009. Pri ARAO so nato pripravili vse potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja za odlagališče, a so se postopki v nadaljevanju zavlekli. Na agenciji so v četrtek za STA izrazili pričakovanje, da bo gradbeno dovoljenje za odlagališče izdano v kratkem.

Projekt oz. naložbeni program NSRAO so potrdili leta 2014, po tem pa naj bi odlagališče na Vrbini začelo poskusno obratovati že leta 2020. Po zadnji časovnici bi, če bi šlo z izborom izvajalca vse gladko, gradnja predvidoma trajala tri leta, poskusno obratovanje odlagališča pa bi steklo leta 2024.

Kaj to, da javnega naročila v ARAO niso oddali pomeni za nadaljnjo usodo projekta, za zdaj ni znano. Finančni vir za izvedbo naložbe je sklad za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, manjši del bo prispeval državni proračun.

Iz kabineta ministra na čelo ARAO

Petra Grajžl, ki jo je vlada danes imenovala za vršilko dolžnosti direktorja ARAO, je doslej delala kot šefica ministrovega kabineta, pred tem pa je bila zaposlena na brežiški komunali. Je magistrica poslovnih ved; študij je zaključila na mariborski zasebni fakulteti DOBA, ki ponuja šolanje na daljavo. "Gospa Grajžl je primerno izobražena, izpolnjuje vse pogoje, seveda, kdor nasprotuje komurkoli, najde v vsaki stvari za to razloge," je komentiral Vizjak. 

S položaja se po štirih letih poslavlja Sandi Viršek. Želel si je novega mandata, a ni bil izbran. 

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, mu mandat poteče 29. marca, zato je Upravni odbor ARAO 11. januarja objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja. Razpisnim pogojem sta ustrezala dva kandidata. Z obema kandidatoma so opravili razgovor. Na osnovi predstavljenega "Program dela in razvoja ARAO – Agencije za radioaktivne odpadke za mandatno obdobje 2022–2026" so kot najprimernejšega izbrali kandidata, ki pa je 1. marca odstopil od kandidature.

Vlada je sicer šele nedavno pristojnosti za nadzor nad poslovanjem agencije prenesla na okoljsko ministrstvo, v ozadju pa naj bi bila predvsem želja po obvladovanju projekta gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.