Slovenija sicer ni članica gibanja neuvrščenih, ki ga je leta 1961 v Beogradu ustanovilo 25 držav na pobudo jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita kot protiutež blokovski razdelitvi sveta. Ustanoviteljica gibanja Jugoslavija je članstvo izgubila leta 1992, ko so ji ga ob krvavem razpadu ukinili. Zaradi spopadov ob razpadu nekdanje SFRJ so se ministri neuvrščenih držav 30. septembra leta 1992 dogovorili, da Jugoslavija ne more sodelovati v delu gibanja in njen status članice je bil suspendiran. ZRJ si odtlej prizadevata za prevzem pravnega nasledstva nekdanje skupne države in članstvo v mednarodnih organizacijah. Diplomacija ZRJ si je v zadnjem času na sedežu ZN v New Yorku intenzivno prizadevala lobirati članice neuvrščenih, da ji priznajo nasledstvo in obnovijo članstvo; to bi se lahko zgodilo prav na ministrski konferenci v Cartageni.
Po ocenah nekaterih diplomatov v ZN ZRJ nima velikih možnosti za uspeh, čeprav jugoslovanska diplomacija trdi, da jim je veliko članic naklonjenih. Islamske države, ki tvorijo največji blok gibanja neuvrščenih, zanesljivo niso med njimi. Po mnenju diplomatov gibanje neuvrščenih pred skupščino tisočletja v ZN ni v položaju, da bi si lahko privoščilo notranji razdor zaradi vprašanja Jugoslavije.
