Kot so zapisali v Petrolu, kot trgovec nimajo lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, zato naftne derivate kupujejo na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določajo sami. Ob tem opozarjajo, da je v Sloveniji pri reguliranih gorivih najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter, iz katere pokrivajo stroške logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, plače zaposlenih, stroške energije, vzdrževanja in varnosti.
Povprečne bruto marže trgovcev v EU medtem po njihovih navedbah presegajo 20 centov na liter. Poleg tega na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji, so zapisali.
"Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih," opozarjajo in dodajajo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Menijo, da se obstoječi model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov.
"Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," pravi Sašo Berger, predsednik uprave Petrola.
V družbi se zato zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike, saj da tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.