Pevski nastop Urške Klakočar Zupančič: 'Kdor poje, zlo ne misli'

Po družbenih omrežjih se širi posnetek predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je v radijskem studiu dokazovala svoje pevske sposobnosti. Najprej skandinavski progresivni rock njene najljubše skupine Nightwish, nato pa skok v konec devetdesetih, ko je na filmskih platnih kraljeval Titanik, na glasbenih lestvicah pa Celine Dion z naslovno My heart will go on. 

Medtem ko je balada ob svojem izidu med kritiki požela val odobravanja in avtorjem prinesla celo oskarja za najboljšo izvirno pesem, so bili slovenski uporabniki družbenih omrežij do priredbe Klakočar Zupančičeve po drugi strani precej bolj kritični. Kar pa izvajalke ni zmotilo. "Jaz dobivam sicer pohvale, zdaj pa, če se nekateri posmehujejo, pa tudi v redu," je sprejela tako pohvale kot graje.   

A bolj kot sam nastop je kritike zmotilo dejstvo, da je to storila predsednica državnega zbora, visoka politična funkcionarka, ki bi morala svoj ugled varovati. "Če nekdo poje, dobro misli, tako da res ne vem, zakaj bi bilo neprimerno za kogarkoli, bila je pa to stvar trenutnega navdiha," jim odgovarja. Čemur prikimava tudi analitik Aljaž Pengov Bitenc. "Mislim, da to ne zmanjšuje pomena funkcije, ki jo opravlja, in da ni neprimerno za političarko vobče," je dejal. 

"Ali to kaže še vedno njeno začetno navdušenje nad funkcijo? Mogoče, mogoče je ona taka oseba in ne vidim ničesar narobe, da je v politiki več energije in pozitivnih čustev. Samo na podlagi tega je ne moremo presojati," je razmišljal in podobno kot Klakočar Zupančičeva spomnil na stari balkanski rek, da kdor poje, zlo ne misli. Prav to sporočilo bi predsednica državnega zbora s svojim radijskim nastopom lahko prenesla volivcem, meni, čeprav je hkrati prepričan, da zadaj ni nikakršnega političnega preračunavanja. Ob tem dodaja, da bi kdo drug na njenem mestu dvakrat premislil, preden bi zapel. "Mogoče to nakazuje na njeno impulzivnost, ampak tega ji ni treba šteti v zlo," še pravi.

Da s tem v resnici ni nič narobe, pravi tudi marketinški strokovnjak Aljoša Bagola, saj v rigidnem političnem protokolu politikova osebnost pač izjemno težko doseže potencialne oboževalce. "Tako se mi zdi, da politiki radi posegajo po tem, da izpostavijo nek del sebe, ki jim je blizu, ki mogoče vejo, da bo ljudem všeč, in se na tak način volivcem tudi približajo," je pojasnil. 

Kritika, ki v začetku pogosto spremlja takšno izpostavljenost, se hitro spremeni v naklonjenost, še dodaja. Ljudje to sprejmejo kot del njih in podobne za politike nevsakdanje poteze celo pričakujejo, kar je v današnji ekonomiji pozornosti pomembna mala zmaga. "Ko si v glavah ljudi, si mogoče že bliže srcu volivcev in tako si lažje obkrožen na volilnem listku," je povzel volilno matematiko za tovrstnimi nastopi politikov. 

Klakočar Zupančičeva sicer ni bila prva, ki je javno predstavila svoje glasbene sposobnosti. Spomnimo se le na Lojzeta Peterleta in njegovih orglic, zapela je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, njen protikandidat na volitvah Anže Logar se je predstavil kot čelist, na strankarskem dogodku pa je za kitaro in mikrofon prijel tudi poslanec SDS Franc Breznik.

Gre za že precej stare marketinške trike, ki se jih oblikovalci javnega mnenja poslužujejo tudi onstran luže. "Barack Obama s svojim baritonom je zelo rad kakšen črnski soul ali pa blues odpel, Bill Clinton, saksofonist, je tudi posegel po klasičnem repertoarju in to spet kaže, kako se želijo ljudem približati, želijo biti zelo sredinski," je spomnil Bagola. In dodal, da je Klakočar Zupančičeva, kot je tudi sama že izpostavila, precej nekonvencionalna glede okusa. "Očitno ima rokersko dušo. Ljudje si takšne informacije, takšen prikaz potem prevajamo kot, aha, mogoče tudi, ko vodi, je taka, zavzeta, ne pusti si soliti pameti, ona postavlja meje. Nezavedno glasbo, ki je bolj težkometalna, rokerska, povezujemo z njeno odločnostjo pri njenem delu," je nadaljeval.   

Vprašanje pa je, kakšno sporočilo bi prebrali v pesmi iz filma o najbolj znanem brodolomu v zgodovini, sploh v času, ko potapljajočo ladjo zlahka povežemo z rezultati vlade na javnomnenjskih raziskavah.