PFAS v hrani, vodi, celo mleku mater: tveganje za raka, diabetes, neplodnost

Čeprav se morda ne zavedamo, je dejstvo, da so vse okoli nas, na kuhinjskem pultu, tleh, pa tudi v zraku, prisotne kemikalije, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Gre za kemikalije, t. i. per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) ali "večne kemikalije", ki so se leta kopičile v naravnem okolju in onesnaževale tla in vodne vire. 

Molekule PFAS imajo namreč verigo atomov ogljika in fluora. Ker je vez med tema dvema elementoma ena najmočnejših, se te kemikalije v okolju ne razgradijo zlahka.

PFAS so bile prvotno razvite v 1940-ih. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti, vključno z zmožnostjo odbijanja vode in olja ter odpornostjo na temperaturo, so proizvajalci uporabili PFAS v različnih izdelkih, od kuhinjske posode do kozmetičnih izdelkov. 

So torej velika, kompleksna skupina proizvedenih kemikalij, ki so sestavine različnih vsakodnevnih izdelkov. Uporabljajo se na primer, da preprečijo prijemanje hrane na embalažo ali kuhinjsko posodo ter pomagajo oblačilom, preprogam s tem, da jih naredijo odporne proti madežem. PFAS se uporabljajo v panogah, kot so vesoljska, avtomobilska, gradbena in elektronska. 

Nova raziskava univerze v Stockholmu je pokazala, da delež PFAS v deževnici zdaj presega raven, ki je še varna. Izpostavljenost "večnim kemikalijam" pa znatno poveča tveganje za nastanek raka na jetrih, povzroča težave s plodnostjo žensk, gestacijskim diabetesom in drugimi vrstami raka.

In kako zaužijemo PFAS oz. kako pride do našega telesa? Ko tovarna proizvaja ali uporablja PFAS, kemikalije potujejo skozi odpadno vodo in onesnažijo vodo, prst in zrak okoli sebe. Ko se to zgodi, kemikalije onesnažijo hrano, pridelano na onesnaženih območjih, vodo, ki prihaja od tam, kopičijo se v organizmih, ki tam živijo, npr. ribe. 

Poleg tega lahko PFAS potujejo po zraku in se znajdejo na zelo oddaljenih območjih – kot je pokazala raziskava, ki je odkrila PFAS v arktičnem ledu in prsti. PFAS lahko torej potencialno onesnažijo vodne vire po vsem svetu.

Dr. Ian Cousins, profesor na oddelku za okoljske znanosti na Univerzi v Stockholmu in glavni avtor te študije, je za Medical News Today povedal, da je njegova raziskava pokazala, da so ravni PFAS v zemeljski atmosferi zadnjih nekaj desetletij podobne. "Ne upadajo opazno zaradi visoke obstojnosti PFAS in njihove sposobnosti kroženja iz oceana nazaj v ozračje," je pojasnil.

"Obstojne kemikalije so še posebej problematične, saj jim njihova obstojnost omogoča, da postanejo globalno porazdeljene, kar pomeni, da jih je nemogoče odstraniti, ko so globalno vseprisotne. Če potem odkrijete učinke, povezane s temi kemikalijami, imate resen okoljski problem," dodaja dr. Cousins. Pojasnjuje, da rešitve za zaustavitev globalnega kroženja PFAS, da ne bi več vplivale na ozračje in navsezadnje na vire pitne vode, zaenkrat še ni na vidiku.

"Pitno vodo v čistilnih napravah lahko čistimo samo z naprednimi čistilnimi tehnologijami, ki so zelo drage," je pojasnil. "PFAS ne moremo odstraniti iz okolja. Samo počakati moramo in trajalo bo zelo dolgo – od desetletij do stoletij –, da se PFAS postopoma razredči."

Ekipa Univerze v Južni Kaliforniji je medtem zbrala podatke iz projekta Multiethnic Cohort, ki zbira ogromne količine zdravstvenih podatkov ljudi na Havajih in v okolici Los Angelesa. Iz skupine več kot 200.000 ljudi je bilo izbranih 50 tistih, ki so zboleli za rakom na jetrih. 

Raziskovalci so analizirali vzorce krvi bolnikov z rakom pred njihovo diagnozo in jih primerjali s kontrolno skupino tistih, ki nikoli niso razvili bolezni. Ugotovili so, da je imelo veliko ljudi, ki so sčasoma zboleli za rakom, v krvnem obtoku več vrst kemikalij. Kemikalije običajno vstopijo v jetra, potem ko jih na nek način zaužijemo. Vgradijo se v jetra in posledično bistveno spreminjajo proces jeter. Ekipa Univerze v Južni Kaliforniji je ugotovila, da PFAS spreminjajo presnovo glukoze, žolčnih kislin in aminokislin v jetrih. 

"Ta raziskava opozarja na težavo in upajmo, da bodo nosilci odločanja po vsem svetu zdaj vzeli težavo resno in ne bodo nenehno proizvajali in uporabljali tako izjemno obstojnih snovi," je dodal dr. Cousins.

Nekateri napori, da bi rešili problem PFAS, po svetu sicer že potekajo. Raziskovalci se, denimo, trenutno trudijo poiskati načine za razgradnjo PFAS v okolju, še posebej s pomočjo mikroorganizmov, ki naj bi bili sposobni razgraditi določeno stopnjo PFAS. Nekateri raziskujejo uporabo aktivnega olja kot možnosti za odstranjevanje PFAS iz pitne vode, poleg tega pa so se tudi vlade odpravile v boj s to odporno kemikalijo. V ZDA so objavili načrt za boj proti PFAS v ameriški pitni vodi. 

"Večne kemikalije" so v zadnjem času pomembna tema tudi v Franciji. Za približno 200.000 ljudi, ki živijo v bližini kemičnih tovarn na obrobju Lyona, se potencialno strupene ravni spojin skrivajo v zelenjavi, pitni vodi in celo v mleku doječih mater.

Zadnje ugotovitve tako terjajo ukrepe pristojnih oblasti, saj so otroci še posebej na udaru. "Pri otrocih opažamo, da se ne odzivajo tako dobro na cepljenja. Vidimo tudi, da pogosteje zbolijo za nalezljivimi boleznimi v zgodnjem otroštvu," je za Euronews povedal Philippe Grandjean, izredni profesor na Harvardu. 

Kemikalije PFAS pa prehajajo tudi skozi placento v kri razvijajočega se ploda. "Torej, mati deli svoje breme PFAS z naslednjo generacijo," je dejal Grandjean. "V bistvu kaznujemo naslednjo generacijo za našo napako, ko uporabljamo te spojine brez omejitev in obilno onesnažujemo okolje."

Evropa medtem že dolgo obljublja svoje ukrepe, a mnogi menijo, da je pri tem premalo odločna. Evropska komisija se je v svoji strategiji za kemikalije leta 2020 zavezala, da bo v naslednjih letih postopno opustila uporabo vseh PFAS po vsej Evropski uniji, "razen če se dokaže, da so bistvene za družbo".