Pogovor s Piculo se osredotoča na predlog resolucije ZN, v kateri je poleg nekdanjih voditeljev bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića omenjen tudi general Ante Gotovina, in ki bi utegnila resno otežiti hrvaško približevanje EU.
Na vprašanje, ali je možno, da Hrvaška glede razglasitve izključnega gospodarskega območja (EEZ) dobi podporo Evropske unije, Slovenija pa ne, je Picula odgovoril, da je namen Hrvaške zavarovanje bioloških resursov oziroma Jadranskega morja, ki ji pripada, ne le tistega dela, ki se teritorialno dotika slovenskega morja. Območje odgovornosti hrvaške države je precej večje od tistega mejnega dela, ki ga je zares treba določiti v odnosih s Slovenijo, je pojasnil.
Picula je zavrnil tezo novinarke, češ da Slovenija Bruslju sporoča, da Hrvaška ne bi mogla v EU tudi zaradi slabih odnosov s sosedi. Picula namreč meni, da ima Hrvaška razvite odnose z vsemi sosedi, predvsem s tistimi, ki niso bile del nekdanje SFRJ. Odnose z neposrednimi sosedami ureja več kot 200 sporazumov. Se pa Hrvaška zaveda, je poudaril, da je zgodovinski neuspeh projekta Jugoslavije pustil posledice, za sanacijo katerih bo potrebno precej časa.
Konflikt kot sredstvo reševanja sporov smo pustili za seboj in ga zamenjali s sodelovanjem, kar včasih zahteva tudi potrpežljivost in samozatajevanje, je opozoril hrvaški zunanji minister. Sicer pa bi nekateri radi videli, da bi odnose s sosedi reševali po bližnjici ali v naglici, vendar pa sam, kot je dejal, ni minister, ki bi se posluževal prazne agresivnosti.
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić pa je za hrvaški tednik Globus ponovno poudaril, da morata Hrvaška in Italija v Jadranskem morju razglasiti izključno gospodarsko območje.
