Povabilo slovenskega zunanjega ministra je v četrtek pomočniku hrvaškega zunanjega ministra prenesel državni sekretar zunanjega ministrstva Samuel Žbogar. S hrvaškega zunanjega ministrstva so sporočili, da mora biti srečanje dobro pripravljeno, da bi na njem lahko dosegli konkretne rešitve. Na ministrstvu še menijo, da bi za uspeh srečanja morali obe strani storiti vse, kar je v njuni moči, da bi zmanjšali napetosti in srečanje razbremenili dnevnopolitičnih pritiskov.
Slovenska policija pristojna za nadzor Piranskega zaliva
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je skupaj z generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem v Kopru včeraj preveril, kako slovenska policija uresničuje usmeritve za nadzor nad Piranskim zalivom, ki jih je pred časom izdalo ministrstvo za notranje zadeve, in ugotovil, da se v celoti uresničujejo. "To pa pomeni, da nadzira Piranski zaliv v celoti, tako kot je določila že temeljna ustavna listina leta 1992, ko je bilo v 2. členu določeno, da so meje slovenske države tam, kjer je bila na morju poprej razmejena črta do Hrvaške," je za 24 ur dejal Bohinc.
Minister je tudi izpostavil, da je pri operativnem delu policije na morju potrebno ločiti črto policijskega ukrepanja, ki poteka 0,15 navtične milje od savudrijske obale, in črto policijskega nadzora, ki poteka po savudrijski obali. Obe črti pa ne vplivata na režim nadzora, saj policija nadzoruje ves Piranski zaliv.
V minulih treh letih se je število incidentov na morju zelo povečalo. Leta 2000 so se zgodili štirje incidenti, leto za tem 12 incidentov, letos pa jih je policija zabeležila že 25, zadnjega 15. avgusta. Policija loči incidente na policijske in ostale, med katere šteje tudi namestitev školjkišča. Letos so bili vsi incidenti na morju razen enega posledica vplutja hrvaškega patruljnega čolna v območje pod nadzorom slovenske policije, pravi notranji minister.
Bohinc je omenil tudi junijsko srečanje s hrvaškim ministrom za notranje zadeve Šimetom Lučinom v Rogaški Slatini, ko sta se med drugim dogovorila, da se bosta policiji obeh držav izogibali incidentom. "Slovenska stran je k temu prispevala svoj del, saj policijskih incidentov ni sprožala." Vendar dogovori med ministroma za notranje zadeve niso dokončna rešitev meddržavnih težav na morju, je poudaril Bohinc. Razmere je potrebno urediti na dolgoročni pravni podlagi, zato je ključna ratifikacija dogovora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako incidentov na morju ne bi bilo, če bi veljal ribiški režim, dogovorjen v okviru sporazuma o maloobmejnem prometu, meni Bohinc.
Drnovšek in Račan o trenutnih razmerah
Slovenski premier Janez Drnovšek in njegov hrvaški kolega Ivica Račan pa sta opravila daljši telefonski pogovor, že tretji v zadnjih desetih dneh, v katerem sta govorila o aktualnem položaju in zadnjih zapletih v hrvaško-slovenskih odnosih. Med pogovorom sta poudarila nujnost, da se razmere umirijo in da se tako prepreči negativna spirala incidentov in odgovorov na incidente.
Premiera sta se še dogovorila, da bosta poskušala poiskati konstruktivne in pozitivne korake, ki bi pomenili nadaljevanje dobrososedskih in prijateljskih odnosov med državama. Obe vladi bosta ostali v stikih na različnih ravneh, tudi na ravni predsednikov vlad, in poskušali najti ustrezne rešitve.
